Tokrat smo v našo družbo povabili kandidata za župana Bora Greinerja, kandidata za župana mesta Maribor. Bor Greiner je dolgoletni mariborski radijski novinar, urednik in nekdanji programski direktor Radia City, ki se je odločil vstopiti tudi v lokalno politično tekmo. Na lokalnih volitvah 2026 kandidira za župana Mestne občine Maribor kot neodvisni, nestrankarski kandidat.

Greiner poudarja, da želi Maribor voditi s strokovno ekipo in večjo vključenostjo vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Med prednostne naloge uvršča urejanje mestne infrastrukture, dostopnejša stanovanja, izboljšanje javnih storitev in preglednejše vodenje občine. Rojen je 9. marca 1972 v Mariboru. Je naravoslovno-matematični tehnik. Na Radiu City je v skoraj treh desetletjih delal kot novinar, odgovorni urednik in programski direktor. Njegovo vodilo je: “Maribor tebi, Priložnost vsem.”

Gospod Bor Greiner, ste, kot poudarjate nestrankarski kandidat, čeprav imate na listi tudi kakšno prepoznavno strankarsko ime. Kakšno je vaše politično prepričanje?

Bor Greiner: Sem nestrankarski kandidat. Moje izhodišče so dostopnost, poštenost in odgovornost. Pri ljudeh, s katerimi sodelujem, gledam znanje, delo in pripravljenost narediti nekaj dobrega za Maribor. Enaka pravila morajo veljati za vse.

 Pravite, da mestu škoduje razdvojenost. Kako boste povezali ljudi, ki imajo različne poglede, in kako boste dokazali, da ne gre zgolj za lepo predvolilno geslo?

Bor Greiner: Povezovanje mora imeti rezultat. Obiskal bom vseh 17 mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter z ljudmi določil prednostne naloge. Dogovor mora povedati, kdo je odgovoren, do kdaj in kaj bo narejeno. Nato bom o izvedbi javno poročal tudi tistim, ki me niso volili.

Mesto mora sodelovati tudi z državo. Kako boste vi, če postanete župan sodelovali z vlado Janeza Janše?

Bor Greiner: Kot župan bom sodeloval z vsakokratno vlado in pristojnimi ministrstvi. Zastopal bom potrebe Maribora, pripravljal utemeljene projekte in zahteval jasne odgovore. Kjer rešitev zahteva državo, bom to tudi povedal in določil, kaj mora narediti občina in kaj državni partner.

Rekli ste, da demokracija zares šteje takrat, ko ljudje gredo na volitve. Kaj bi sporočili Mariborčanom, ki so razočarani nad politiko in menijo, da se ne glede na to, koga izvolijo, na koncu nič bistvenega ne spremeni?

Bor Greiner: Razumem nezaupanje do obljub. Zato želim, da se bo moje delo presojalo po vidnih rezultatih: urejeni poti, zanesljivi storitvi in odgovoru občine. Pridite na volitve, volite in nato zahtevajte odgovornost!

Kaj je po vašem mnenju največja težava Maribora danes? Če bi morali kot župan v prvem letu mandata rešiti samo tri ključne probleme, katere bi izbrali in zakaj?

Bor Greiner: Po moji oceni je ključna težava razkorak med vidnimi projekti in vsakdanjim delovanjem mesta. Najprej bi uredil pregled financ in obveznosti, zanesljivejše vzdrževanje in dostopnost storitev v vseh delih mesta ter izvedljiv stanovanjski načrt. Javni promet v mestu deluje, ko avtobus pride prej kot v eni uri!

Predvolilnih obljub smo slišali že veliko. Ali boste Mariborčanom predstavili konkretne, merljive in časovno opredeljene zaveze, po katerih bodo lahko presojali vaše delo? Katere tri obljube ste pripravljeni dati že danes?

Bor Greiner: Moje tri obljube so: mesto deluje povsod; mesto je vodeno pošteno in odgovorno; lažje življenje za vse generacije. Za konkretne ukrepe bomo objavili izhodišče, strošek, vir financiranja, odgovornega, rok in merilo uspeha.

Bor Greiner s svojimi volivci

Pravite, da je treba pred obljubljanjem najprej pregledati dejansko stanje v občini. Kako boste izvedli bi izvedli tak pregled?

Bor Greiner: Pregledal bom proračun, pogodbe, obveznosti, projekte in tveganja ter jasno ločil že prevzete zaveze od novih predlogov. Pri strokovnih vprašanjih bom vključil pristojne službe in neodvisno preverjanje. Občan mora dobiti razumljiv vpogled v stanje.

Ali boste v prvih 100 dneh županovanja javnosti predstavili celovito poročilo o finančnem stanju občine, njenih obveznostih, tekočih projektih, pogodbah in načrtovanih investicijah?

Bor Greiner: Da. V prvih sto dneh želim javno predstaviti prevzeto stanje, ključne obveznosti in tveganja ter način spremljanja pomembnih projektov. Če se pokaže potreba po spremembi proračuna, bom razloge in posledice javno pojasnil.

Veliko govorite o poštenosti in transparentnosti. Kako boste zagotovili, da bodo občani lahko preverili, komu občina namenja javni denar, kako izbira izvajalce in ali so pogodbe sklenjene pod pogoji, ki so za mesto najugodnejši?

Bor Greiner: Pomembne pogodbe, njihove spremembe, poraba in rezultati morajo imeti razumljivo javno sled. Merila izbire izvajalcev in imenovanj morajo biti jasna, nasprotja interesov evidentirana, osebni in drugi varovani podatki pa zaščiteni.

Ali bi bili pripravljeni javno objaviti pregled svojih predvolilnih obljub in enkrat letno poročati, katere ste izpolnili, katerih niste in zakaj?

Bor Greiner: Da. Želim javni pregled obljub in redno poročanje o izpolnitvi, zamudah ter razlogih za spremembe. Če ukrep ni izvedljiv, bom povedal, zakaj in kaj sledi.

V času županovanja Saše Arsenoviča je bilo v Mariboru izvedenih več odmevnih projektov, ob katerih so se pojavljala vprašanja o stroških, dodatnih delih in aneksih k pogodbam. Kakšen je vaš splošni pogled na dosedanje upravljanje občinskih investicij?

Bor Greiner: Prenovljeni Lent in urejanje mestnega jedra sta pridobitvi. A večinoma za center. Zdaj je treba enako skrb nameniti vzdrževanju in soseskam.

Pri nekaterih občinskih projektih se je končna vrednost razlikovala od prvotno predstavljene ali pogodbene vrednosti. Kako boste ugotavljali, ali so bile podražitve upravičene, posledica nepredvidenih okoliščin ali pa bi jih bilo mogoče preprečiti z boljšim načrtovanjem?

Bor Greiner: Primerjati je treba prvotni obseg, projektno dokumentacijo, pogodbo, dodatna dela, spremembe cen in poročila nadzora. Podražitev sama še ne pove njenega vzroka. Odgovornost se ugotavlja na podlagi dokumentov.

Ali boste naročili podroben pregled vseh večjih občinskih projektov, pri katerih je prišlo do podražitev, dodatnih del ali večjega števila aneksov? Kdo bi ta pregled izvedel in ali bi bili rezultati v celoti predstavljeni javnosti?

Bor Greiner: Zavzemam se za prednostni pregled projektov z največjimi odstopanji in tveganji. Izvedejo naj ga ustrezno usposobljeni, neodvisni strokovnjaki. Ugotovitve, pojasnila in ukrepi morajo biti javni ob varovanju zakonsko zaščitenih podatkov.

Kako boste ukrepali, če bi pregled pokazal nepravilnosti pri načrtovanju, nadzoru ali izvedbi posameznega projekta? Boste ugotovitve predali pristojnim nadzornim organom, kadar bi obstajali razlogi za sum kršitev?

Bor Greiner: Ugotovitve je treba preveriti, določiti popravljalne ukrepe, odgovorne in roke. Če se pokažejo utemeljeni sumi kršitev, jih je treba predati pristojnim organom. Ne bom nadomeščal njihovega dela s političnimi obtožbami.

Kako boste v prihodnje preprečili, da bi občinski projekti postali bistveno dražji od prvotnih načrtov?

Bor Greiner: Z boljšo pripravo projektov, realnimi ocenami, pregledom tveganj in jasnim nadzorom. Vsak pomemben projekt potrebuje javno kartico s proračunom, fazo, roki, tveganji in rezultatom. Spremembe morajo biti pravočasno pojasnjene.

Lent je eden najbolj prepoznavnih delov Maribora, hkrati pa območje z velikim turističnim, kulturnim in gospodarskim potencialom. Kakšno prihodnost mu namenjate? Kako bi poskrbeli, da bi Lent živel vse leto in ne samo v času večjih prireditev?

Bor Greiner: Lent mora biti prostor za ljudi, kulturo, lokalno gospodarstvo in vsakodnevno življenje. Povezal bi kulturne izvajalce, gostince, prebivalce in mesto pri celoletnem programu. Ob tem morajo delovati dostop, dostava, čistoča, senca in vzdrževanje. Ideja je stara, denarja nikoli ni bilo dovolj. V tem trenutku še ni niti jasno ali je zadnji festival res bil zadnji Gogotov festival…

Festival Lent je pomemben del identitete mesta, vendar se ob takšnih prireditvah vedno znova odpiraja vprašanje ali je prav, da se Festival lent odvija po centru mesta, ali sodi ob Dravo, kot je bil prvotno zastavljen?

Bor Greiner: Festival in Drava sta pomemben del identitete Maribora. O razporeditvi prizorišč je možen odprt dialog z organizatorjem, ustvarjalci, prebivalci. Osebno se nostalgično spominjam gneče ob Dravi, posebej plavajočega odra na Dravi.

Bi kot župan podprli javno dostopno letno poročilo o stroških Festivala Lent, njegovih prihodkih, javnem financiranju, obisku in gospodarskih učinkih za mesto? Kako bi presojali, ali je porabljeni javni denar upravičen?

Bor Greiner: Tako poročilo je javno in pripravljeno vsako leto. A poleg finančnega rezultata štejeta dostopnost kulture in vrednost za mesto; učinke moramo meriti po vnaprej jasnih merilih.

Mariborčani pogosto opozarjajo na dostopnost mestnega avtobusnega prometa. Predvsem Tezenčani so nezadovoljni z novimi linijami. Katere nove avtobusne linije bi vi spremenilI?

Bor Greiner: Najprej bi z uporabniki in prevoznikom preveril dejanske poti, prestope, čakalne čase in povezave do šol, dela ter storitev. Spremembe morajo reševati te težave. Trenutna izkušnja upokojenke, ki mora prestopiti avtobus, da pride do UKC, je slaba.

Kako bi zagotovili, da bi bile izboljšave avtobusnih linij prilagojene tudi starejšim, invalidom, dijakom in zaposlenim, ki se na delo vozijo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer?

Bor Greiner: V preverjanje je treba vključiti starejše, invalide, dijake in zaposlene v izmenah. Gledati moramo celotno pot: dostop do postajališča, vozni red, prestop in prihod na cilj. Po spremembi pa izmeriti, ali je bolje.

Kako boste uskladili razvoj javnega prometa, parkirno politiko, kolesarske povezave in potrebe voznikov?

Bor Greiner: Začel bi z zanesljivim javnim prevozom in varnimi povezavami. Parkirna politika mora upoštevati stanovalce, dostavo, invalide in kratke opravke. Cilj je, da ljudje varneje in z manj izgubljenega časa pridejo do cilja.

Če boste izvoljeni, boste morali sodelovati tudi s tistimi svetniškimi skupinami, s katerimi se ne boste strinjali. Kako boste sestavljali večino za ključne projekte in kje so meje kompromisov, ki jih kot župan ne bi bili pripravljeni sprejeti?

Bor Greiner: Večino bi gradil okoli preverjenih nalog za mesto. Meje so pošteno upravljanje, preglednost in enaka pravila za vse. Podpora projektu ne sme pomeniti posebne usluge ali zagotovljene funkcije.

Kako boste glede na proračun določali prednostne naloge med obnovo cest, vrtci, šolami, športno infrastrukturo, kulturo in drugimi potrebami? Kaj bo imelo prednost, če denarja ne bo dovolj za vse?

Bor Greiner: Najprej varnost, nujno vzdrževanje in osnovne storitve, nato projekti z jasno koristjo ter zagotovljenimi viri. Pri izbiri je treba upoštevati tudi stroške uporabe in vzdrževanja ter potrebe celotnega Maribora.

Kako nameravate okrepiti sodelovanje z mariborskimi podjetniki, obrtniki, turističnimi ponudniki in drugimi, ki ustvarjajo delovna mesta?

Bor Greiner: Vzpostavil bi stalni dialog z gospodarstvom in univerzo, jasno vstopno točko za podjetja ter odgovorno osebo za spremljanje postopkov. Mesto mora predvidljivo sodelovati s tistimi, ki ustvarjajo delo, tudi z obrtniki, kulturnimi in turističnimi izvajalci. Strateški svet za gospodarstvo je ideja v programu liste BOR za spet naš MB.

Kaj bi kot župan konkretno storili, da bi Maribor postal privlačnejše mesto za investicije in da bi mladi v njem videli svojo prihodnost?

Bor Greiner: Urejeni postopki, pregledni pogoji in dostopni prostori so začetek. Povezati moramo delo, stanovanje, izobraževanje in mobilnost, da mladi tukaj vidijo dom in prihodnost. Velike investicijske ideje potrebujejo partnerje, denar in časovnico.

Bi s katerim od kandidatov za župana, ali dosedanjim svetnikom v Mariboru, ponudili službo v mestni upravi, če bi bili vi izvoljeni za župana?

Bor Greiner: Enaka merila morajo veljati tudi zanje. Politično sodelovanje samo po sebi ne prinaša pravice do zaposlitve. Presojal bom strokovnost, izkušnje, odgovornost in morebitna nasprotja interesov.

Za konec: zakaj naj Mariborčani na volitvah zaupajo prav vam? Kaj je vaša najpomembnejša zaveza volivcem?

Bor Greiner: Moja zaveza je preprosta: poslušam, odločim, izpeljem in poročam. Želim biti dosegljiv župan za celoten Maribor, ki prizna dobro delo, prevzame odgovornost in ljudi ne pušča brez odgovora.

Veliko sreče na volitvah in vse dobro.

Bor Greiner: Hvala.

Z Borom Greinerjem se je pogovarjal M.G.

The post Bor Greiner, kandidat za župana Maribora: “Želim javni pregled obljub in redno poročanje o izpolnitvi!” appeared first on e-Maribor.

Simon Štrancar Po izobrazbi je magister, po poklicni poti pa podjetnik in menedžer z več kot 15-letnimi vodstvenimi izkušnjami. Med drugim je bil direktor Mestne uprave Mestne občine Maribor, deloval pa je tudi v gospodarstvu in na področju razvoja novih tehnologij. Na letošnjih parlamentarnih volitvah kandidira za župana občine Hoče – Slivnica, kot neodvisni kandidat s podporo vladnih strank in Vesne.

Osrednji poudarek Simona Štrancarja pri kandidaturi za župana je slogan »Od ljudi za ljudi – za drugačen razvoj občine«, pri čemer izpostavlja predvsem infrastrukturo, promet, pitno vodo, vrtce, zdravstvo in kakovost bivanja

Mag. Simon Štrancar, prihodnost za občino Hoče – Slivnica?

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za župana občine Hoče – Slivnica?

Štrancar: Občani in svetniki so me že večkrat vprašali za mnenje o občinskih projektih. Konec avgusta me je ena od strank povabila h kandidaturi. Pristal sem le pod pogojem, da me podpre večina strank z leve in desne, saj je razvoj občine nadstrankarski. Pogoj je bil izpolnjen v manj kot tednu.

Če bi bili izvoljeni za župana, katere tri projekte bi uvrstili med svoje prve prioritete? Kaj bi lahko občani konkretno pričakovali v prvem letu vašega mandata?

Štrancar: Začeti moramo pri osnovah. Prvič, pitna voda za vse – nesprejemljivo je, da občani kupujejo ustekleničeno vodo. Drugič, nadaljevanje kanalizacije in meteorne odvodnje, usklajeno z optiko in elektroomrežjem v enem posegu. Tretjič, dokončanje projektov v teku, s takojšnjim pregledom projekta Športne dvorane Slivnica. Ob tem bom začel redna srečanja s kulturnimi društvi. V prvem letu lahko občani pričakujejo župana na terenu in jasen načrt, kaj bomo naredili in kdaj.

Kako bi izboljšali komunikacijo med občino in občani?

Štrancar: Ključen je odnos. Županoval bom poklicno in bom med ljudmi vse leto – na dogodkih in na deloviščih. Uprava mora biti dostopna in v službi občanov. Uvedli bomo tudi občinsko aplikacijo za prijavo težav in obveščanje o dogodkih, a aplikacija sama ni rešitev – rešitev je odnos.

Mladi, starejši in sodobne oblike mobilnosti

Mladi potrebujejo več priložnosti za druženje, šport in kakovostno preživljanje prostega časa, starejši pa predvsem dostopne storitve in mobilnost? Podpirate to?

Štrancar: Popolnoma. Šport bom še naprej podpiral. Največji neizkoriščeni potencial vidim v kulturi – društva so prepuščena sama sebi, mladi pa niso vključeni. Za starejše sta ključni dostopnost storitev in mobilnost.

Zavzemate se za uvedbo avtonomnih vozil oziroma sodobnih oblik prevoza na zahtevo, ki bi starejšim, gibalno oviranim in mladim brez lastnega prevoza olajšale dostop do zdravstvenih storitev, šol, trgovin in drugih pomembnih točk? Kako bi to izgledalo v praksi?

Štrancar: Z Mariborom si bomo prizadevali za pogostejše popoldanske in večerne avtobuse. Ko bo zakonodaja to omogočila, predvidoma v dveh letih, bomo uvedli prevoze na zahtevo z avtonomnimi vozili – v dolini in na Pohorju. Pilotni projekt bomo financirali z evropskimi sredstvi.

Pohorje – razvoj, infrastruktura in prostor za druženje

Kakšno vlogo bi moralo imeti Pohorje v prihodnjem razvoju občine Hoče – Slivnica?

Štrancar: Občani morajo imeti enake pogoje ne glede na to, kje živijo. Občina je zamudila evropska sredstva za optiko na Pohorju, zato bomo poiskali nove vire. Pohorje ima velik turistični potencial, ki ga bomo sprostili s povezovanjem deležnikov, in potrebuje prostor za druženje občanov.

Bi podprli ureditev dodatnih prostorov na Pohorju za druženje občanov, organizacijo prireditev, srečanj društev in družinske aktivnosti?

Štrancar: Da. Občani na Pohorju so mi večkrat izrazili željo po prostoru za srečevanje mladih in starejših. Skupaj z njimi ga bomo hitro uredili.

Kako bi pristopili k izboljšanju vodooskrbe in zagotavljanju zanesljive kabelske oziroma širokopasovne povezljivosti na območjih Pohorja in tam, kjer ta še ni ustrezna?

Štrancar: Sistem vodooskrbe na Pohorju po prejetih informacijah ni bil pravilno zastavljen: vodohrani so preveliki, a poleti brez vode, v dolgih vodih pa voda zastaja. Občani poročajo o slabi kakovosti vode, ki se zdaj redno klorira. Primernejša so več manjših zajetij. Rešitev bom poiskal skupaj z občani in strokovnjaki. Optiko bomo vgrajevali sočasno z drugimi deli in iskali vse razpoložljive vire.

Kako bi uskladili razvoj turistične in rekreacijske ponudbe na Pohorju z varovanjem narave ter potrebami ljudi, ki tam živijo?

Štrancar: Naravo moramo varovati in jo premišljeno vključevati v turizem. Občina ne sme več promovirati nezakonite vožnje po brezpotjih. Razvijali bomo butični, trajnostni turizem, povezan z mariborskim in ruškim Pohorjem – skupaj s prebivalci.

Športna dvorana Slivnica in podpora športu

Kakšni so vaši načrti glede športne dvorane v Slivnici, ki je precej dražja od prvotne cene?

Štrancar: Dvorano bomo dokončali, a bom takoj naročil revizijo. Primerjava z enako veliko dvorano kaže, da je projekt okoli 35 % dražji in ima skoraj 400.000 EUR manj opreme. Prihranke bomo namenili manjkajoči opremi.

Simon Štrancar, kandidat za župana občine Hoče – Slivnica

Kako bi zagotovili, da bi imeli otroci in mladi dovolj dostopa do športnih objektov, ne da bi bili pri tem preveč odvisni od finančnih zmožnosti svojih družin?

Štrancar: Nova dvorana bo povečala število terminov. Postavili bomo več brezplačnih fitnes naprav na prostem in s podpornimi ukrepi poskrbeli, da noben otrok ne bo izključen iz športa zaradi denarja.

Športna društva pogosto opozarjajo na stroške uporabe objektov, pomanjkanje terminov in potrebo po vlaganju v opremo. Kako bi uredili sistem občinskega sofinanciranja športa? Bi več podpore namenili tudi manjšim društvom in rekreativnim dejavnostim?

Štrancar: Kar deluje dobro, bomo ohranili. Z društvi pa bomo za isto mizo dogovorili jasna in pravična merila – tudi za manjša društva in rekreacijo.

Kultura in društveno življenje

Kulturna društva so pomemben del življenja lokalnih skupnosti in ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Ali menite, da imajo v občini dovolj podpore?

Štrancar: Ne. Kultura je najbolj podhranjeno področje v občini, kar se kaže tudi v slabi vključenosti mladih. Izboljšave bomo pripravili skupaj z društvi.

Bi si prizadevali za več skupnih kulturnih in družabnih dogodkov, ki bi povezovali Hoče, Slivnico, Pohorje in druge dele občine?

Štrancar: Vsekakor. Društva kljub skromni podpori pripravljajo odlične dogodke. Pomagali jim bomo povezati vse dele občine in pritegniti mlade.

Kolesarske povezave in prometna varnost

So kolesarske steze in varne kolesarske povezave v občini po vašem mnenju zadostne?

Štrancar: Ne. Kolesarska infrastruktura je ob vse večjem prometu zelo slaba, čeprav so bila v preteklem kohezijskem obdobju na voljo obsežna sredstva. Pridobili jih bomo in se vključili v regionalne kolesarske povezave.

Prometna varnost otrok je ena najpomembnejših nalog lokalne skupnosti. Ali so prehodi za pešce v bližini šol in vrtcev dovolj varni, ustrezno osvetljeni in pregledni?

Štrancar: Ne. Prehodov je premalo, otroci pa ne bodo iskali prehoda, ki ga ni na njihovi poti. Starši so nove prehode že predlagali, a občina ni prisluhnila. Varnost otrok mora biti prioriteta.

Katere dodatne ukrepe bi uvedli za večjo varnost pešcev in kolesarjev? Bi razmislili o območjih umirjenega prometa, dvignjenih prehodih, dodatni razsvetljavi in varnih šolskih poteh?

Štrancar: Da, o vseh. Kje in katere ukrepe uvesti, bomo določili s starši, otroki, policijo in strokovnjaki – najprej tam, kjer je nevarnost največja.

Industrijska cona in gospodarski razvoj

Industrijska cona je pomembna za razvoj gospodarstva, nova delovna mesta in prihodke občine. Kakšno prihodnost ji namenjate? Bi spodbujali prihod novih podjetij?

Štrancar: Da. Imam veliko izkušenj s privabljanjem investitorjev, tudi za Mestno občino Maribor. Zaradi odlične logistične lege lahko investitorje izbiramo. Osredotočil bi se na visokotehnološka podjetja z dobro plačanimi delovnimi mesti in povezavo z Univerzo v Mariboru.

Kako bi zagotovili, da bi od gospodarskega razvoja imeli koristi tudi občani – z novimi delovnimi mesti, ustrezno infrastrukturo in dodatnimi prihodki za občinske projekte?

Štrancar: S pravimi investitorji in podporo obstoječim podjetjem pri razvoju in povezovanju z univerzo. Kot nekdanji direktor pisarne za prenos tehnologij Univerze v Mariboru vem, da kakovostni investitorji prinesejo dobra delovna mesta in prihodke. Dejavnosti z nizko dodano vrednostjo pa obremenijo prostor brez koristi za skupnost.

Ali bi občina morala aktivneje sodelovati s podjetniki, obrtniki in potencialnimi investitorji?

Štrancar: Vsekakor. Podjetniki nimajo časa za to, zato mora pobudo prevzeti občina. Župan mora razumeti potrebe podjetij v občini.

Tovornjakarsko parkirišče in prometne obremenitve

Kako nameravate urediti vprašanje tovornjakarskega parkirišča, ki je najbolj pereča tema občine?

Štrancar: Mogoče regija takšno parkirišče, kljub temu da je v sosednji občini ob avtocesti že rpeko 100 parkirnih mest za tovornjake, potrebuje, a ne ob stanovanjskem naselju. Kot župan bom pregledal vse pogodbe in soglasja ter se z investitorjem dogovarjal o nadomestni lokaciji, odmaknjeni od naselij.

Kako bi preprečili, da bi tovornjaki zaradi pomanjkanja parkirnih mest parkirali ob cestah, v stanovanjskih območjih ali na drugih neprimernih površinah?

Štrancar: Parkirišče bo imelo 236 mest. Ko bodo ob praznikih zapolnjena, bodo tovornjaki zasedli okoliške ceste. Zato ga je treba umakniti od naselij, do takrat pa parkiranje v naseljih preprečevati s signalizacijo in nadzorom.

Letališče Maribor

Letališče Edvarda Rusjana Maribor je pomembno regionalno prometno in gospodarsko vprašanje. Kakšno vlogo bi moralo po vašem mnenju imeti za prihodnji razvoj občine Hoče – Slivnica?

Štrancar: Letališče je velik potencial za privabljanje tehnoloških podjetij. Podpiram zmeren razvoj skupaj z državo, a z vključevanjem in pravočasnim obveščanjem občanov.

Kako bi kot župan sodelovali z državo, upravljavcem letališča in gospodarstvom pri iskanju dolgoročne razvojne usmeritve letališča?

Štrancar: Aktivno. Razvoj letališča se ne sme zgoditi mimo nas, temveč z nami in v interesu občanov, ki tu živijo. Razvoj in rast nista isto.

Predsedniki strank, ki podpirajo kandidata Simona Štrancarja: Nova Slovenija, stranka Vesna, SDS, Demokrati, SLS

Kanalizacija in komunalna infrastruktura

Kanalizacija je ena temeljnih infrastrukturnih nalog občine. Katera območja po vaši oceni še potrebujejo izboljšave oziroma dodatne priključitve na javno kanalizacijsko omrežje?

Štrancar: Omrežje moramo širiti predvsem na gosto poseljenih območjih. Na vrsti je ločen sistem odvajanja v Zgornjih Hočah in na Polani, ki ga bom nadaljeval. Poskrbel bom, da bo gradnja omogočila priključitev vseh hiš ob trasi – občani me opozarjajo, da kanalizacija teče mimo njih brez priključkov.

Kako bi poskrbeli, da bi se razvoj stanovanjskih in gospodarskih območij izvajal usklajeno z zmogljivostmi vodovoda, kanalizacije, cest in druge javne infrastrukture?

Štrancar: Najprej infrastruktura za obstoječe občane. Rast mora slediti zmogljivostim vodovoda, kanalizacije, cest, vrtcev in šol – ne obratno.

Stanovanjska gradnja in širitev naselij

Kako bi preprečili, da bi stanovanjska gradnja prehitevala razvoj javne infrastrukture? Bi pri načrtovanju novih sosesk več pozornosti namenili zelenim površinam, otroškim igriščem, parkiranju in povezavam za pešce ter kolesarje?

Štrancar: Stanovanja se gradijo hitreje kot vrtci, šole in zdravstvo. Vrtec in šolo smo dogradili, pa sta že premajhna. V občini je več kot 700 praznih stanovanj, kar pomeni okoli 1.000 dodatnih otrok v že polnih vrtcih in šolah, ki bodo potrebovali tudi več učiteljev in podporo pri učenju slovenščine za učence ki ne znajo slovenskega jezika. Rast moramo načrtovati celovito, nove soseske pa morajo imeti zelenice, igrišča, parkirišča ter varne poti za pešce in kolesarje.

Bi podprli razvoj stanovanj za mlade družine, dostopnejša najemna stanovanja in možnosti za starejše, ki želijo ostati v domačem okolju?

Štrancar: Vsekakor. Mladim družinam bomo omogočili dostopna najemna stanovanja, starejšim pa bivanje doma z dostopnimi storitvami in prevozi.

Zaključek

Bi se zavezali, da bi občanom redno predstavljali napredek pri ključnih projektih, predvidene stroške, roke izvedbe in morebitne zamude?

Štrancar: Da. Obvestilo na spletni strani ni dovolj. Redno bomo poročali v glasilu, na spletu, prek aplikacije in osebno na srečanjih z občani.

Zakaj naj občani na prihajajočih lokalnih volitvah zaupajo prav vam?

Štrancar: Ponujam drugačen pristop: kakovost namesto količine, razvoj namesto rasti. Nočemo »več« občine, hočemo »boljšo« občino. Občani lahko izberejo nadaljevanje sedanjega vodenja ali župana, ki je med ljudmi in najprej gradi za tiste, ki tu že živijo. Pomembno je le, da se volitev udeleži čim več občanov.

Kakšno občino želite zapustiti prihodnjim generacijam?

Štrancar: Zeleno in bivalno občino, v kateri bodo mladi želeli ostati in si ustvariti dom.

Govor neodvisnega kandidata za župana občine Hoče-Slivnica Simona Štrancarja. https://t.co/crKzCQSFrE

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) September 30, 2026

The post Mag. Simon Štrancar: “Nočemo več občine, hočemo boljšo občino Hoče Slivnica” appeared first on e-Maribor.

Občina Makole leži v Dravinjski dolini, na zahodnem robu Haloz. Ustanovljena je bila marca 2006, ko se je izločila iz občine Slovenska Bistrica. Obsega približno 37 kvadratnih kilometrov in vključuje 13 naselij. Po podatkih Statističnega urada RS je sredi leta 2024 v občini živelo približno 2.045 prebivalcev. Tokrat smo v naše goste povabili Zlatko Dvoršak, kandidatko SDS, za županjo občine Makole.

Z Zlatko Dvoršak se je pogovarjal M.G.

Kdo je Zlatka Dvoršak? Kako bi se predstavili občankam in občanom, ki vas morda še ne poznajo? Kakšni ste zasebno, ko niste vpeti v občinsko politiko?

Zlatka Dvoršak: Sem najprej mama dvema sinovoma, partnerka, hči in prijateljica. Sem ženska, ki zna poslušati, povedati svoje mnenje, si zastaviti cilj in vztrajati, dokler ga ne doseže. Morda sem včasih tudi malo trmasta, vendar verjamem, da je vztrajnost pomembna, kadar si prepričan, da delaš nekaj dobrega.

Sem zaposlena in živim v vasi Strug, kjer imam svoj dom in družino. Tudi moji starši in tašča živijo v bližini, zato jih lahko pogosto obiščem. Rada imam življenje na vasi, stik z naravo in preproste stvari, ki človeka umirijo. Za sprostitev najraje urejam svoj vrt in skrbim za rože, včasih pa si z veseljem ogledam tudi kakšen dober film, predvsem dramo.

Svojih osebnih lastnosti pravzaprav ne bi posebej ločevala na tiste, ki me spremljajo v zasebnem življenju in tiste, ki jih prinašam v politiko. Takšna, kot sem doma, med prijatelji in v vsakdanjem življenju, sem tudi pri svojem političnem delu. Največ mi pomenijo iskreni odnosi, občutek, da se ljudje lahko zanesejo drug na drugega in prepričanje, da je treba za stvari, ki so nam pomembne, prevzeti odgovornost in jih podpreti z dejanji.

Kaj vam pomenijo Makole in kaj vas na domačem kraju najbolj navdušuje? Na kaj ste kot občanka najbolj ponosni?

Zlatka Dvoršak: Makole mi pomenijo veliko, saj sem se prav tukaj izoblikovala v osebo, kakršna sem danes. Tukaj sem obiskovala vrtec in osnovno šolo, si ustvarila družino in svoj dom.

Naš kraj me navdušuje predvsem s svojo naravo in ljudmi. Posebej cenim ljudi, ki vztrajajo na svojih domovih, skrbijo za svoje domačije in ohranjajo življenje na naših vaseh, čeprav bi jim bilo morda kje drugje lažje. Prav v tem vidim veliko vrednost naših krajev in razlog za ponos.

Zakaj ste se odločili kandidirati za županjo Občine Makole na lokalnih volitvah 15. novembra 2026? Kaj je bil glavni razlog za vašo odločitev?

Zlatka Dvoršak: Za kandidaturo sem se odločila predvsem zato, ker mi je mar za prihodnost naše občine. Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje in da bi imelo vsako naselje enake možnosti za razvoj. Verjamem, da lahko s svojo voljo do dela, vztrajnostjo in pripravljenostjo na sodelovanje prispevam k temu, da se stvari premaknejo naprej.

Eden od glavnih razlogov za mojo odločitev je tudi pomanjkanje razvojnih projektov, ki bi mladim omogočili boljše možnosti za življenje v domačem okolju. Želim si, da bi mladi v Makolah videli svojo prihodnost, si tukaj ustvarili dom in jim zaradi pomanjkanja priložnosti ne bi bilo treba iskati boljše prihodnosti drugje.

Poslanka SDS Karmen Furman, kandidatka za županjo občine Makole in predsednica SDS Makole Zlatka Dvoršak ter Luka Kitak, predsednik SDM Makole

Katere življenjske izkušnje in vrednote so najbolj vplivale na vas? Kaj vas pri delu z ljudmi najbolj motivira?

Zlatka Dvoršak: Najbolj sta me skozi življenje izoblikovala delo na kmetiji in skrb za sočloveka. Delo na kmetiji me je naučilo odgovornosti, vztrajnosti in zavedanja, da je treba v vsako delo za  rezultat vložiti veliko truda.

Skrb za sočloveka pa me spremlja že od otroštva in me je močno zaznamovala. Naučila sem se, kako pomembni so razumevanje, potrpežljivost in pripravljenost pomagati drugemu. Največjo motivacijo mi dajejo ljudje s svojo hvaležnostjo, lepimi besedami in pripravljenostjo, da se tudi po prejeti pomoči še ustavijo in se z menoj pogovorijo.

Kandidirate kot kandidatka Slovenske demokratske stranke (SDS). Katere vrednote SDS so vam najbližje in kako jih želite prenesti v vodenje občine?

Zlatka Dvoršak: Vrednote, ki jih ves čas zagovarjam, so delo, družina in povezovanje. Menim, da so to temelji, na katerih lahko gradimo uspešno skupnost. Pri vodenju Občine Makole želim dati večji poudarek sodelovanju, saj verjamem, da lahko le s skupnimi močmi dosežemo več. Trenutno na tem področju vidim še precej prostora za izboljšave.

Kako bi ocenili trenutno stanje v Občini Makole? Kaj je dobro urejeno in na katerih področjih občina najbolj zaostaja?

Zlatka Dvoršak: Občina po mojem mnenju posluje iz leta v leto, brez večjih razvojnih projektov, zato je nujno čim prej sprejeti dolgoročno strategijo razvoja Občine Makole.

Dobro je, da imamo zagotovljene osnovne institucije, kot so vrtec, šola, zdravnik, pošta in trgovina, vendar menim, da je to premalo. Občina zaostaja pri izvedbi pomembnih projektov, kot je nadgradnja šolskega igrišča, ki bi osnovni šoli omogočala izvedbo športnega dne v celoti, starejšim pa ponudila prostor za medgeneracijsko druženje in izvajanje različnih aktivnosti. Prav tako bi bilo treba zagotoviti zemljišča, na katerih bi si mladi lahko ustvarili dom.

Če bi morali izpostaviti tri največje težave občine, katere bi bile in kako bi jih rešili?

Zlatka Dvoršak: Prva težava je vzdrževanje cestne infrastrukture in pomanjkanje večjih vlaganj vanjo. To bi reševala z večletnim načrtom vzdrževanja in investicij, ki bi določal prednostne odseke cest ter omogočal postopno in načrtno obnovo infrastrukture skozi celoten mandat ter obvezno prijavo na razpise. To se je zdaj pokazalo pri obnovi ceste Mostečno – Savinsko.

Kot drugo težavo vidim pomanjkanje pripravljene projektne dokumentacije za večje razvojne projekte. Ker občina takšnih projektov ne more financirati zgolj z lastnimi sredstvi, je nujno najprej pripraviti dolgoročno razvojno strategijo, na njeni podlagi pravočasno izdelati potrebno projektno dokumentacijo in se nato prijavljati na ustrezne državne in evropske razpise za pridobitev dodatnih finančnih sredstev.

Tretja težava je pomanjkanje ustreznih zemljišč, na katerih bi si mladi lahko ustvarili prvi dom. Zato bi si prizadevala poiskati možnosti za zagotovitev primernih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in s tem mladim olajšati odločitev, da ostanejo in si prihodnost ustvarijo v Občini Makole.

Kako bi zagotovili enakomeren razvoj vseh 13 naselij v občini, da ne bi bili prebivalci posameznih krajev zapostavljeni?

Zlatka Dvoršak: Enakomeren razvoj vseh 13 naselij bi zagotavljala z rednimi srečanji z vaškimi odbori in obiski po vaseh, saj želim, da so potrebe in predlogi prebivalcev vseh naselij slišani in upoštevani pri določanju prednostnih projektov. V svojem programu sem predlagala tudi, da bi del občinskega proračuna namenili participativnemu proračunu. Tako bi občanke in občani lahko sami predlagali projekte, ki jih v svojem kraju najbolj potrebujejo, in neposredno sodelovali pri odločanju o porabi dela občinskih sredstev.

Zlatka Dvoršak, slika ustvarjena s pomočjo AI

Občani si verjetno želijo boljših cest, varnejšega prometa in urejene infrastrukture. Katere prometne ureditve bi bile po vašem mnenju najbolj nujne?

Zlatka Dvoršak: Cestno infrastrukturo je treba načrtovati dolgoročno in sistematično. Manjše investicije bi načrtovali in izvajali vsako leto, večje projekte pa bi opredelili v okviru celotnega mandata. To vključuje sanacijo in obnovo cest, izgradnjo krožišč tam, kjer so ta smiselna in izvedljiva, ter ureditev pločnikov in kolesarskih poti. Pomembno je, da imamo jasen načrt, ki bo omogočal postopno izboljševanje prometne varnosti in infrastrukture v vseh 13 naseljih občine.

V tem trenutku ne bi želela izpostavljati posameznega projekta, saj bi se najprej želela seznaniti s strokovno oceno stanja cestne infrastrukture in prometne varnosti v občini. Na podlagi ugotovitev pristojnih strokovnih služb, pogovorov z občani in sodelovanja z občinskim svetom bi določili prednostne naloge ter pripravili načrt njihovega postopnega uresničevanja. Pri tem bi bila na prvem mestu varnost občank in občanov.

Kako bi občino naredili privlačnejšo za mlade družine? Kaj bi lahko storili, da bi mladi v Makolah ostali, si ustvarili dom in tukaj vzgajali otroke?

Zlatka Dvoršak: V Občinskem prostorskem načrtu (OPN) je nujno zagotoviti zemljišča, na katerih si bodo mladi in družine lahko čim prej pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo svojih domov. Nič nam ne bodo pomagali vrtec in šola, če v občini ne bo mladih družin.

Občinskemu svetu bi kot županja predlagala uvedbo denarne pomoči ob vstopu otroka v prvi razred, in sicer tako, da bi iz občinskega proračuna pokrili stroške nakupa obveznih šolskih potrebščin.

Tudi z zagotavljanjem športne infrastrukture bi omogočili skupno preživljanje družinskih popoldevov, hkrati pa poskrbeli, da bi se popoldanske aktivnosti začele izvajati v Makolah, namesto da morajo starši otroke voziti v oddaljene kraje.

V času županovanja si želim, da bi se čim več mladih vključilo v življenje naše občine. Želim si, da bi s svojimi idejami sodelovali pri oblikovanju novih projektov. Tako bi ustvarjali pogoje, da mladi ostanejo v Makolah, si ustvarijo dom in prihodnost. Zavedati se moramo, da se način življenja z vsako generacijo spreminja. Tem spremembam se moramo prilagajati in prisluhniti potrebam mladih.

Za dolgoročni razvoj za mlade imam še več idej, saj vem, da je tudi v manjših občinah mogoče uresničiti takšne projekte, kot je na primer podjetniški inkubator. Seveda pa vsega tega ni mogoče uresničiti v enem samem mandatu, zato je pomembno, da imamo jasno zastavljen dolgoročni načrt razvoja občine.

Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših občanov, zlasti tistih, ki živijo sami ali potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih?

Zlatka Dvoršak: Prva večja investicija, za katero se bom zavzemala in vztrajala pri njeni uresničitvi, je pridobitev potrebne dokumentacije in izgradnja medgeneracijskega centra na Remontu. Ta bi starejšim omogočal več druženja, medgeneracijskega povezovanja in kakovostnega preživljanja prostega časa v prostoru, prilagojenem njihovim potrebam.

Če bi velikost zemljišča na Remontu to omogočala, bi preučila tudi možnost izgradnje varovanih stanovanj.

Poleg tega bi si prizadevala za nadgradnjo projekta Prostofer z nakupom vozila, prilagojenega za prevoz invalidov.

Posebno pozornost bi namenila starejšim občankam in občanom, ki živijo sami. Želim si spodbuditi medsebojno povezovanje in pomoč pri vsakodnevnih opravilih med tistimi, ki so v podobnem položaju. Verjamem, da si lahko s povezovanjem, druženjem in medsebojno pomočjo polepšajo vsakdan ter poskrbijo, da se nihče ne bi počutil osamljenega.

Makole imajo potencial na področju turizma, naravne in kulturne dediščine ter lokalne ponudbe. Kako bi te možnosti bolje izkoristili in ustvarili nove priložnosti za domačine?

Zlatka Dvoršak: Makole so res občina priložnosti, ki pa jih na žalost ne izkoristimo dovolj. Nujno potrebujemo osebo, ki bi povezovala turistične ponudnike, društva, kmetije in gostince ter aktivno iskala nove priložnosti za razvoj turizma. Trenutno nam namreč manjka bolj organizirana in povezana turistična ponudba.

Občinskemu svetu bi predlagala oblikovanje blagovne znamke »Makole – doživi podeželje«, pod katero bi povezali turistične, kulturne in kulinarične vsebine. Bolje bi morali izkoristiti potencial, ki ga že imamo, od dvorca Štatenberg in Forme vive Makole do pohodniških in kolesarskih poti ter domače kulinarike. S skupno promocijo in celovito ponudbo bi obiskovalce spodbudili, da bi v Makolah ostali dlje časa.

Verjamem, da bi se tudi marsikdo od domačinov odločil za nove podjetniške priložnosti, če bi občina znala prisluhniti njihovim idejam in jih podpreti. Turizem lahko prinese dodaten zaslužek domačinom in večjo prepoznavnost naše občine.

Kot občinska svetnica in predsednica odbora za finance poznate tudi finančno plat delovanja občine. Kje vidite največ možnosti za učinkovitejšo porabo občinskega denarja?

Zlatka Dvoršak: Učinkovitejša poraba občinskega denarja je mogoča z natančnim načrtovanjem projektov in vzdrževalnih del ter določanjem jasnih prioritet. Menim, da bi morali dela načrtovati tako, da se ob posameznih posegih izvede vse potrebno hkrati, saj se tako izognemo ponovnim stroškom. Pomembno je tudi primerjati ponudbe izvajalcev, spremljati stroške investicij in preverjati, ali so bila sredstva porabljena gospodarno.

Večjo učinkovitost vidim tudi v pravočasni pripravi projektne dokumentacije, s katero bi lahko uspešneje pridobivali državna in evropska nepovratna sredstva. Tako bi lahko z razpoložljivim občinskim denarjem izvedli več projektov.

Kako bi zagotovili večjo preglednost občinskega poslovanja? Bi podprli javno dostopnejši pregled porabe sredstev in napredka posameznih projektov?

Zlatka Dvoršak: Preglednost občinskega poslovanja je pomembno področje mojega programa, ki sem ga v 9. točki poimenovala Odprta in pregledna občina. Zavzemam se za to, da imajo občani jasen in razumljiv vpogled v porabo občinskega denarja ter napredek posameznih projektov. Podpiram javno dostopne informacije o investicijah, porabi sredstev in izvajanju projektov, saj imajo občani pravico vedeti, kako se porablja njihov denar.

Zavzemam se tudi za snemanje sej občinskega sveta, saj želim občanom omogočiti boljši vpogled v razprave, sprejemanje odločitev in delo njihovih izvoljenih predstavnikov. Menim, da morata biti delovanje občine in poraba javnih sredstev pregledna, informacije pa dostopne vsem občankam in občanom.

Kakšno je vaše stališče do morebitne postavitve vetrnih elektrarn na območju Makol? Kako bi zagotovili, da bi se pri takšnih odločitvah upoštevali vplivi na okolje in mnenje lokalnih prebivalcev?

Zlatka Dvoršak: Moje stališče je jasno: vetrnih elektrarn v Občini Makole ne potrebujemo in temu stališču bom odločno sledila. Pri tako pomembnih odločitvah morajo biti slišani tudi občanke in občani, zato se bom z njimi povezovala, prisluhnila njihovim pomislekom in si prizadevala, da bomo svoja stališča usklajeno predstavljali pristojnim institucijam.

Za zaščito interesov naše občine bi poiskala tudi podporo na državni ravni ter se povezala s poslanci, ki poznajo to področje. Menim, da je treba pri odločanju o takšnih posegih temeljito preučiti vplive na naravo, krajino, ljudi in kakovost bivanja. Pomembno je, da so postopki pregledni, strokovne podlage javno dostopne in da se mnenje lokalnega prebivalstva resno obravnava. O prihodnosti Makol ne smemo odločati brez Makolčanov.

Kako bi spodbudili razvoj kmetijstva, obrti in podjetništva? Kaj lahko občina naredi, da bi domačim podjetnikom olajšala poslovanje in ustvarjanje delovnih mest?

Zlatka Dvoršak: Tudi temu področju sem namenila posebno mesto v svojem programu, in sicer pod 5. točko Podpora lokalnemu gospodarstvu. Zavzemam se za to, da občina postane partner domačim podjetnikom, obrtnikom in kmetom. Z rednimi srečanji bi prisluhnila njihovim potrebam in predlogom ter jih povezovala z občinskimi projekti. Pomembno je tudi, da bi jih pravočasno obveščali o državnih in evropskih razpisih ter možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev. Več pozornosti bi namenili promociji lokalnih izdelkov in storitev ter boljšemu povezovanju domačih ponudnikov. Verjamem, da lahko s takšnim sodelovanjem ustvarimo boljše pogoje za razvoj dejavnosti, nova delovna mesta in več priložnosti za ljudi, ki želijo delati in ustvarjati v Makolah.

Kako pomembno se vam zdi sodelovanje z občani pri sprejemanju odločitev? Bi uvedli dodatne oblike posvetovanja, da bi imeli krajani več besede pri določanju razvojnih prioritet?

Zlatka Dvoršak: Seveda je zelo pomembno, da občina prisluhne ljudem, ki v njej živijo. Le tako lahko pridobimo informacije o dejanskih težavah, potrebah in razmerah v občini. Zato sem v svojem programu temu namenila 10. točko z naslovom Občina, ki posluša.

Menim, da se mora župan zavzemati za enakomeren razvoj vseh naselij. Zato bom kot županja najmanj enkrat letno sklicala sestanek z vsemi štirinajstimi predsedniki vaških odborov. Poleg tega bom organizirala tudi letno srečanje s podjetniki, društvi, šolo in vrtcem, da bomo skupaj prisluhnili njihovim predlogom ter iskali rešitve za razvoj naše občine.

Kako si predstavljate sodelovanje z občinskim svetom, če v njem ne bi imeli večinske podpore? Ste pripravljeni sodelovati tudi s svetniki drugih političnih strank?

Zlatka Dvoršak: S sodelovanjem z občinskim svetom ne bi imela nobenih težav, tudi če ne bi imela večinske podpore. Izvoljeni svetniki so prejeli zaupanje občank in občanov, zato nimam pravice kogarkoli izločati zaradi politične pripadnosti. Na naši listi SDS imamo ekipo mladih kandidatov, ki se s to funkcijo srečujejo prvič, pa tudi kandidate, ki že imajo izkušnje z občinskim svetom in delovanjem občine. Verjamem, da lahko s povezovanjem mladih idej in izkušenj veliko prispevamo k razvoju Makol. Pripravljena sem sodelovati z vsemi svetniki, ki želijo s svojimi predlogi in konkretnimi projekti prispevati k uresničevanju skupnih ciljev. Najpomembnejše mi je, da delujemo v dobro občine in vseh njenih občanov.

Kandidati SDS za svetnike v občini Makole

Kaj bi storili, če bi morali izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, ki bi bila za del občanov manj všečna?

Zlatka Dvoršak: Vsak projekt oziroma investicijo bi najprej temeljito proučila, saj se zavedam, da ne odločam o lastnih finančnih sredstvih, temveč o denarju vseh občank in občanov. Kot županja ne bom sprejemala odločitev zgolj zato, da bi ugajala ljudem, ampak zato, ker bodo dolgoročno dobre za občino. Če bi morala izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, bi izbrala odgovorno odločitev, tudi če ta ne bi bila vsem všeč. Pri tem bi znala jasno pojasniti svoje razloge in prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Verjamem, da mora županja znati prisluhniti ljudem, hkrati pa imeti dovolj odločnosti, da vztraja pri odločitvah, ki so v dolgoročno korist občine in njenih prebivalcev.

Kaj bi bila vaša prva konkretna odločitev, če bi 15. novembra 2026 dobili zaupanje volivcev? Kaj bi želeli doseči v prvih 100 dneh mandata?

Zlatka Dvoršak: trdim delom bi začela takoj. V prvih 100 dneh bi se podrobno seznanila z dejanskim finančnim stanjem občine, obstoječo projektno dokumentacijo in že sprejetimi obveznostmi. Na podlagi teh ugotovitev bi skupaj z občinskim svetom določila prednostne naloge in sprejela odločitve, ki bi nas usmerile k zastavljenim ciljem.

Posebno pozornost bi namenila pripravi dolgoročnega načrta razvoja občine, saj menim, da moramo poleg sprotnega reševanja težav vedeti tudi, kam želimo priti v prihodnjih letih. Konkretnih projektov, ki bi jih najprej izvedli, ne bi želela določati vnaprej, ne da bi poznala vse okoliščine. Želim sprejemati premišljene in odgovorne odločitve, za katerimi bom lahko stala in prevzela odgovornost za njihovo uresničitev.

Kaj bi o vas povedali vaši najbližji? Katera je vaša največja prednost in katera osebnostna lastnost, ki bi jo želeli izboljšati?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da bi moji najbližji povedali, da sem delavna, pozitivna in vedno pripravljena pomagati, včasih pa tudi trmasta. Svojo največjo prednost vidim v vztrajnosti pri doseganju zastavljenih ciljev, kar sem v življenju že večkrat dokazala. Ko se za nekaj odločim, sem pripravljena vložiti veliko truda, da to tudi dosežem.

Lastnost, ki bi jo želela izboljšati, je moja prevelika samokritičnost. Do sebe sem zahtevna in pogosto razmišljam, kaj bi lahko še naredila bolje. Po eni strani me to spodbuja k napredku, po drugi pa se učim sprejeti, da ni vedno mogoče vsega narediti popolno.

Zakaj menite, da ste prav vi prava izbira za županjo Makol? Kaj lahko občanom ponudite, česar po vašem mnenju drugi kandidati ne morejo?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da je moja prednost to, da sem ženska, ki zna prisluhniti, povezovati ljudi in biti odločna, ko je to potrebno. Menim, da naša občina danes potrebuje več povezovanja, saj smo preveč razdeljeni. Pogrešam več skupnih projektov in sodelovanja med društvi, ki bi ljudi povezovali ter krepili občutek pripadnosti naši občini.

Kot županja želim povezati ljudi različnih generacij, mnenj in političnih prepričanj. Ne želim biti županja ene skupine ljudi, ampak vseh občank in občanov Makol. Ponuditi vam želim drugačen način vodenja, ki temelji na sodelovanju, odločnosti in konkretnih rezultatih. To Makole nujno potrebujejo. Verjamem, da lahko skupaj naredimo več, kot lahko vsak zase.

Kakšne Makole si želite recimo čez štiri leta? Kaj bi želeli, da bi občani ob koncu vašega morebitnega mandata povedali o vašem delu?

Zlatka Dvoršak: Čez štiri leta si želim Makole, v katerih bodo zastavljeni cilji uresničeni, razvoj pa bo viden v vseh 13 naseljih. Svoj program sem pripravila premišljeno, z realnimi cilji, za katere verjamem, da jih lahko uresničimo.

Želim si tudi spremeniti miselnost tistih, ki menijo, da občine ne potrebujemo. Dokazati želim, da lahko z dobrim vodenjem, povezovanjem in odgovornim delom naredimo veliko za naše ljudi. Ob koncu mandata si želim, da bi občani lahko rekli, da sem izpolnila svoje obljube, da sem delala za vse in da sem znala povezovati tudi tiste, ki so danes različnih mnenj. Predvsem pa si želim, da bi tudi tisti, ki danes dvomijo vame, ob koncu mandata priznali, da sem upravičila zaupanje, ki so mi ga namenili podporniki.

Kakšno sporočilo imate za vse volivke in volivce?

Zlatka Dvoršak: Ob tej priložnosti bi želela vse volivke in volivce prositi, da se pri svoji odločitvi ne ozirajo zgolj na spol ali politično pripadnost kandidata. Tokrat ne odločamo o politiki, ampak o prihodnosti naših Makol, naših vasi in ljudi, s katerimi vsak dan živimo. Odločitev naj temelji na dosedanjem delu, osebnih lastnostih, sposobnosti povezovanja in pripravljenosti prevzeti odgovornost.

Makole so naš dom. Tukaj živimo, ustvarjamo, vzgajamo otroke in si želimo boljše prihodnosti za naslednje generacije. Zato vas prosim, da izberete človeka, za katerega verjamete, da bo delal za vse občanke in občane, znal prisluhniti ljudem in imel pogum sprejemati odločitve. Sama vam obljubljam trdo delo, vztrajnost in iskreno željo, da Makole povežemo ter jih skupaj peljemo naprej.

Pravite, da gre za prihodnost Makol?

Zlatka Dvoršak: Res je. Ne gre zame ali za politično stranko. Gre za nas, za naš dom in za prihodnost Makol. Povezani. Za Makole naprej.

Hvala za intervju in vse dobro na volitvah!

Zlatka Dvoršak: Hvala!

slike: Osebni arhiv Zlatke Dvoršak

The post Intervju, Zlatka Dvoršak: “Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje!” appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili zelo prijetno žensko. Predsednico občinskega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) Rosando Vidmar.  Njen občinski odbor je eden najbolj aktivnih v Podravski regiji. Člani pa so aktivni tako na terenu, kot na raznih srečanjih, prireditvah. V intervjuju za naš portal smo se pogovarjali o poslanstvu odbora, stanju v občini Hoče – Slivnica, izvedeli pa boste tudi, koga v občinskem odboru SDS Hoče – Slivnica podpirajo za župana in zakaj.

Z Rosando Vidmar, se je pogovarjal M.G.

1. Kaj je glavno poslanstvo Občinskega odbora SDS Hoče–Slivnica in za kaj se zavzemate?

Rosanda Vidmar: Naše glavno poslanstvo je prisluhniti ljudem in zastopati njihove interese. V središče svojega delovanja postavljamo občane, njihove potrebe, težave, pobude in pričakovanja. Želimo si občine, v kateri se ljudje počutijo slišane in spoštovane ter imajo možnost sodelovati pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Trije občinski svetniki SDS, ki so delovali v mandatu 2022–2026, so aktivno zastopali občane v občinskem svetu, opozarjali na težave in predlagali rešitve. Čeprav so večkrat podali predloge, za katere so verjeli, da bi bili v korist občanov, ti zaradi večine, ki jo je imel župan v občinskem svetu, pogosto niso bili sprejeti. Kljub temu so vztrajali, opozarjali na težave in se še naprej zavzemali za interese občanov. Pomembno se nam zdi, da smo med ljudmi skozi vse leto, ne samo takrat, ko se približujejo volitve. Tudi v prihodnje želimo delovati odprto in odgovorno ter si prizadevati za občino, v kateri bo glas občanov slišan pri vseh pomembnih odločitvah.

2. V zadnjem obdobju ste bili precej aktivni. Kaj se je dogajalo v vašem odboru?

Rosanda Vidmar: Veseli nas, da se naš odbor krepi in da se nam pridružujejo ljudje različnih generacij. Pred kratkim smo ustanovili Klub seniork in seniorjev (KSS) SDS Hoče – Slivnica. Ustanovnega srečanja se je udeležila tudi predsednica KSS SDS ga. Zofija Mazej. Le dva dni pozneje so se srečali tudi z mladimi iz Slovenske demokratske mladine (SDM) Hoče – Slivnica. V zadnjem obdobju smo pridobili kar nekaj novih mladih članov, kar nas posebej veseli, saj želimo dati prostor tudi njihovim idejam in pobudam. Ob tem ostajamo aktivni na terenu. Obiskujemo občane, se z njimi pogovarjamo ter prisluhnemo njihovim mnenjem, predlogom in skrbem. Prav neposreden stik z ljudmi nam pokaže, kaj v občini resnično potrebuje pozornost.

Ekipa SDS Hoče Slivnica za občinski svet

3. Kakšne odzive občanov najpogosteje slišite na terenu?

Rosanda Vidmar: Občani nam pogosto povedo, da si želijo boljši odnos občinske uprave do njih in predvsem več odzivnosti pri reševanju njihovih težav. To je pokazala tudi naša poletna anketa, v kateri je večina sodelujočih izrazila nezadovoljstvo z odnosom občinske uprave do občanov in obravnavo njihovih problemov. Podobne odzive slišimo tudi ob osebnih obiskih. Spomnila bi na primer prebivalcev, ki živijo neposredno ob načrtovanem parkirišču za tovornjake. Ko so izrazili svoje skrbi, smo bili lani edino svetniki in člani SDS, ki smo se na njihovo stisko odzvali. Prisluhnili smo jim in njihove pomisleke zagovarjali tudi v občinskem svetu.

Ljudje ne pričakujejo, da bo mogoče vsako težavo rešiti čez noč. Pričakujejo pa, da jih nekdo posluša, jim odgovori in se zavzame za iskanje rešitev.

4. Katere so po vašem mnenju največje težave v občini Hoče – Slivnica?

Rosanda Vidmar: Izpostavila bi tri pomembna področja. Prvo je enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti. Občina ni samo njen center, temveč jo sestavljajo tudi manjši in bolj oddaljeni kraji, katerih prebivalci morajo imeti primerljive možnosti za kakovostno življenje.

Drugo področje je pregledno in odgovorno upravljanje občinskega denarja. Občani morajo vedeti, za kaj se porablja njihov denar, kako se določajo prispevki in dajatve ter ali so te pravične.

Tretje pa je odnos do občanov. Potrebujemo več posluha za njihove težave, hitrejše odzivanje in predvsem konkretno reševanje pobud. Občina mora biti servis občanov, ne pa obratno.

5. Kakšno vodenje občine si želite?

Rosanda Vidmar: Želimo si strokovnega, odgovornega in dostopnega župana, ki je blizu ljudem in razume, da vodi občino vseh občank in občanov. Pomembni so odprt dialog, sodelovanje in pripravljenost prisluhniti tudi drugačnim mnenjem.

Občani morajo biti pravočasno in razumljivo obveščeni o načrtovanih projektih, porabi javnega denarja in odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje. Prav tako si želimo rednih srečanj po krajevnih skupnostih, da se težave rešujejo sproti in v sodelovanju z ljudmi.

6. Kakšno vlogo bi morale imeti krajevne skupnosti?

Rosanda Vidmar: Krajevne skupnosti morajo biti pomemben sogovornik občine, saj njihovi predstavniki najbolje poznajo potrebe in posebnosti svojega okolja. Želimo si, da bi občina z njimi redno sodelovala, prisluhnila njihovim predlogom in jih tudi upoštevala pri načrtovanju projektov.

Ni dovolj, da se občina z ljudmi pogovori šele takrat, ko so odločitve že sprejete. Prebivalci morajo imeti možnost sodelovati že pri načrtovanju. Tako lahko skupaj poiščemo boljše in tudi bolj racionalne rešitve.

7. Kaj bi bilo treba izboljšati na področju cest, prometa in infrastrukture?

Rosanda Vidmar: Na tem področju je še veliko dela. Potrebujemo bolje urejene in vzdrževane ceste, več pločnikov, varnejše prehode za pešce ter ustrezno javno razsvetljavo. Posebno pozornost je treba nameniti varnim šolskim potem, starejšim in vsem, ki so zaradi gibalnih ovir manj mobilni.

Več pozornosti moramo nameniti tudi dostopnosti javnih objektov. Žal je primer tega tudi občinska stavba, ki ni ustrezno dostopna osebam z gibalnimi ovirami in invalidom. To je treba urediti, saj morajo imeti vsi občani enake možnosti za dostop do občinskih storitev.

Pomembna je tudi boljša prometna povezanost in dostopnost javnih storitev. Pri tem ne smemo pozabiti na oddaljenejše kraje. Tudi njihovi prebivalci plačujejo občinske dajatve in upravičeno pričakujejo urejeno osnovno infrastrukturo.

8. Kaj lahko občina naredi za mlade družine, starejše in mlade?

Rosanda Vidmar: Za mlade družine so pomembni dostopna stanovanja, urejeni vrtci, šole, varne poti in okolje, v katerem si bodo želele ustvariti dom. Pomembno je, da ohranimo in podpiramo dejavnosti, ki starejšim že omogočajo aktivno življenje, druženje in medgeneracijsko povezovanje, ter poskrbimo, da bodo te možnosti dostopne čim širšemu krogu starejših občanov. Posebno pozornost pa želimo nameniti tudi mladim. Zavzemamo se za vzpostavitev mladinskega centra, kjer bi se lahko družili, ustvarjali, razvijali svoje spretnosti in kakovostno preživljali prosti čas. Pomembno se nam zdi tudi povezovanje dijakov in študentov z lokalnimi podjetji ter obrtniki, da bi mladi bolje spoznali možnosti za zaposlitev in poklicni razvoj v domačem okolju. Ob tem morajo imeti vsa društva enakovredne možnosti za delovanje in podporo občine.

9. Sami prihajate s Pohorja. Katere težave tamkajšnjih prebivalcev bi posebej izpostavili?

Rosanda Vidmar, predsednica OO SDS Hoče Slivnica

Rosanda Vidmar: Pohorje ima svoje posebnosti, vendar njegovi prebivalci ne smejo biti zaradi oddaljenosti postavljeni na stranski tir. Podobno velja tudi za druga naselja zunaj središča občine, kjer se prebivalci pogosto srečujejo s podobnimi izzivi. Na Pohorju se že dolgo srečujemo s težavami pri mobilnem telefonskem signalu, zato je vsakodnevna komunikacija za marsikoga otežena. Tudi pri novem vodovodnem sistemu so imeli prebivalci določena pričakovanja, ki niso bila v celoti izpolnjena. Pozornost pa je treba nameniti tudi cestni infrastrukturi. Občina mora aktivno skrbeti za urejeno infrastrukturo v vseh naseljih ter v sodelovanju s pristojnimi službami in operaterji iskati rešitve za težave, ki vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja prebivalcev. Prebivalci Pohorja in vseh drugih naselij zunaj središča občine morajo imeti enakovredne pogoje za življenje kot tisti v središču občine. Oddaljenost ne sme biti razlog, da se njihove težave odlagajo ali prezrejo.

10. Občinski odbor SDS Hoče–Slivnica je podprl kandidaturo mag. Simona Štrancarja za župana. Zakaj ste se odločili za to podporo?

Rosanda Vidmar: Pri odločitvi smo izhajali predvsem iz njegove vizije razvoja občine, dolgoročnega pogleda in pripravljenosti povezovati ljudi in kraje. Občina se hitro razvija. Nastajajo nova stanovanja, prihajajo novi prebivalci, krepita se gospodarstvo in podjetništvo. To prinaša priložnosti, hkrati pa zahteva premišljeno načrtovanje. Razvoj mora spremljati ustrezna infrastruktura, prometna povezanost, varnost in kakovostni življenjski pogoji v vseh krajevnih skupnostih. Pomembno nam je tudi, da je Simon Štrancar dostopen, pripravljen prisluhniti občanom in odprt za dialog. Ne potrebujemo delitev. Potrebujemo dialog, sodelovanje ter odgovorno in pregledno vodenje občine.

Srečenje z občani ter kandidatom za župana Simonom Štrancarjem v Hotinji vasi

11. Kakšnega župana občina potrebuje in zakaj menite, da je mag. Simon Štrancar primeren kandidat?

Rosanda Vidmar: Občina potrebuje župana z dolgoročnim pogledom, ki razume, da razvoj ni samo gradnja novih objektov, ampak tudi skrb za ljudi, infrastrukturo in kakovost življenja v vseh krajih.

Pomembno je, da zna povezovati, prisluhniti različnim mnenjem in sodelovati s krajevnimi skupnostmi, društvi, gospodarstvom ter drugimi deležniki. Župan mora razumeti, da je župan vseh občank in občanov, ne glede na to, kje živijo ali kakšno politično prepričanje imajo. Pri Simonu Štrancarju prepoznavamo poudarek na dialogu, povezovanju in premišljenem razvoju. To so tudi vrednote, ki jih želimo uveljavljati pri prihodnjem vodenju občine.

Rosanda Vidmar in kandidat za župana občine Hoče Slivnica Simon Štrancar

12. Kako pomembno je sodelovanje med različnimi političnimi skupinami v občinskem svetu?

Rosanda Vidmar: Sodelovanje je zelo pomembno. Občinski svet mora biti prostor, kjer se razprave in odločitve vodijo v korist občanov, ne pa zaradi političnih delitev. Različna mnenja so dobrodošla, saj lahko prav z izmenjavo pogledov pridemo do boljših rešitev. Pomembno je, da se predlogi presojajo po vsebini in koristih za občino, ne glede na to, kdo jih poda. Naš cilj je, da se povežemo pri vprašanjih, ki so pomembna za ljudi in prihodnost vseh krajev v občini.

13. Če bi lahko že jutri spremenili eno stvar v občini, kaj bi to bilo?

Rosanda Vidmar: Najprej bi spremenila odnos občine do občanov. Želim si, da bi se vsak človek, ki pride na občino s težavo ali pobudo, počutil slišanega in spoštovanega. To pomeni pravočasne odgovore, manj nepotrebne birokracije, dostopno občinsko upravo in jasne informacije. Ni nujno, da je vsako težavo mogoče rešiti takoj, vendar mora občan vedeti, da se je nekdo z njo resno ukvarjal in da se išče rešitev.

14. Občani so pogosto skeptični do predvolilnih obljub. Kako jih lahko prepričate, da bodo tokrat drugačne?

Rosanda Vidmar: Njihovo nezaupanje razumem. Ljudje si ne želijo zgolj lepih besed in obljub, ampak predvsem konkretnih rezultatov. Zato smo pripravili program, v katerem smo opredelili področja, za katera se zavzemamo: od boljšega odnosa občine do občanov, preglednejšega upravljanja javnega denarja in pravičnejših dajatev do urejanja infrastrukture ter podpore gospodarstvu, kmetijstvu, društvom, starejšim in mladim. Pri odgovornem ravnanju z javnim denarjem pa se moramo dotakniti tudi konkretnih primerov. Eden od njih je obveznost občine iz naslova plačila terjatve za izvedena dela pri projektu izgradnje večnamenskega objekta v Slivnici. Po javno dostopnih informacijah je občina 20. maja 2026 morala poravnati terjatev za izvedena dela pri projektu izgradnje večnamenskega objekta v Slivnici, kar je občinski proračun obremenilo za več kot dvesto tisoč evrov. Občani imajo pravico vedeti, zakaj je do tega prišlo in kakšne posledice ima takšen izdatek za občinski proračun. Vsak večji nepričakovani strošek namreč pomeni manj razpoložljivih sredstev za druge pomembne projekte, kot so asfaltiranje cest, kanalizacija, vodovod in druga infrastruktura. Pomembno je, da se občanom sproti in jasno predstavi, kaj je bilo narejeno, kaj še ni bilo uresničeno in zakaj. Zaupanje se gradi z odgovornostjo, preglednostjo in dejanji skozi celoten mandat, ne samo v času volitev.

15. Kako bi si želeli, da bi občina Hoče–Slivnica izgledala ob koncu prihodnjega mandata?

Rosanda Vidmar: Želela bi si občino, v kateri bi bil razvoj bolj enakomeren in bi se napredek poznal v vseh krajevnih skupnostih. Pomembno je, da se izboljšujejo življenjski pogoji, ureja infrastruktura in zagotavlja kakovostno bivalno okolje za vse občane, ne glede na to, v katerem delu občine živijo. Posebej pa si želim, da bi mladim ponudili več možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa in aktivno vključevanje v lokalno okolje. Pomemben korak bi bil mladinski center, kjer bi se mladi lahko družili, ustvarjali, povezovali in pridobivali nove spretnosti. Uspeh mandata ne bi merila samo po številu izvedenih projektov, ampak tudi po tem, ali bi ljudje občutili, da se jih sliši, da se njihov kraj razvija in da imajo v občini prihodnost.

16. Kaj bi sporočili občankam in občanom pred lokalnimi volitvami?

Rosanda Vidmar: Predvsem jih vabim, da si vzamejo čas in primerjajo programe, predloge ter dosedanje delo. Pomembno je, da se odločajo na podlagi konkretnih vsebin, ne zgolj lepih obljub. Lokalne volitve so zelo pomembne, saj odločitve občine neposredno vplivajo na naše vsakdanje življenje in kakovost bivanja. Zato je pomembno, da izberemo smer razvoja, ki bo upoštevala potrebe vseh krajev in vseh generacij.

Rosanda Vidmar, predsednica SDS Hoče Slovnica in Branko Vračko vlagalec liste SDS Hoče Slivnica za lokalne volitve

17. Kaj vas osebno motivira za delo v lokalni politiki?

Rosanda Vidmar: Najbolj me motivirajo ljudje in njihove zgodbe. Ko se pogovarjam z občani, vidim, koliko je vsakdanjih težav, ki jih je mogoče rešiti z več posluha, sodelovanja in odgovornosti. Ker prihajam s Pohorja, še posebej dobro razumem, kako pomembno je, da se sliši tudi glas prebivalcev manjših in bolj oddaljenih krajev. Vsak del občine mora biti enakovredno upoštevan. Veseli me tudi, da se nam pridružujejo mladi, ki želijo sodelovati in prispevati svoje ideje. To mi daje dodatno motivacijo, saj si želim, da bi občino skupaj razvijali tako, da bo prijetna za življenje vseh generacij.

Naš cilj je jasen: drugačna občina Hoče–Slivnica, ki posluša ljudi, povezuje in spodbuja enakomeren razvoj vseh krajev. Občina, v kateri so ljudje na prvem mestu in kjer se odločitve sprejemajo v korist vseh občank in občanov!

Veliko sreče na volitvah vam želim!

Rosanda Vidmar: Hvala 

slike: Osebni arhiv OO SDS Hoče – Slivnica

The post Rosanda Vidmar, predsednica SDS Hoče – Slivnica: “Naše glavno poslanstvo je prisluhniti ljudem!” appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili 32-letnega diplomiranega varstvoslovca, Roka Gučka s katerim bomo spregovorili o njegovem življenju, delu in pogledih na aktualno dogajanje. Guček je eden mlajših kandidatov za župana. Kandidira v občini Žalec. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, natančneje v Sektorju za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, kjer deluje na področju priprave sistemskih rešitev, preventive in usposabljanj, medresorskega usklajevanja ter mednarodnih zadev. 

Rok Guček je  eden najmlajših kandidatov za župana. Prav mladostna energija pa je tista, ki Roka vodi naprej. Podpira ga tudi predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič. Z Rokom se je pogovarjal M.G.

1. Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi in kaj vas pri razvoju občine Žalec najbolj moti?

Občina Žalec je moj dom in želim si, da bi se razvijal hitreje, bolj povezano in v korist vseh občanov. Motijo me predvsem občutek, da se premalo posluša ljudi, da se nekatere težave predolgo rešujejo ali sploh ne in da razvoj vseh krajev ni enakomeren. Verjamem, da lahko z novo energijo in konkretnimi dejanji naredimo več.

2. Katere vrednote in načela bodo vodila vaše delo?

Vodile me bodo delavnost, gospodarnost in zavedanje odgovornosti do občank in občanov,. Verjamem v delo, ki prinaša vidne rezultate in spremembe, v transparentno porabo javnega denarja in v to, da mora občina služiti ljudem, ne obratno.

Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec

3. Kaj občina najbolj potrebuje in katere tri spremembe bi uvedli najprej?

Občina potrebuje jasne razvojne prioritete in boljši dialog z občani. Najprej bi se osredotočil na protipoplavno varnost, enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti ter hitrejše in preglednejše delovanje občinske uprave in izvajanje občinskih projektov.

4. Kako boste dokazali, da ne gre zgolj za predvolilne obljube?

Z merljivimi cilji, javnim poročanjem in realnimi cilji. Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili, kaj smo naredili in kaj še ni bilo izvedeno. Ne želim obljubljati nemogočega, ampak jasno povedati, kaj lahko naredimo in v kakšnem roku.

5. Kako bi v času vašega mandata deloval participativni proračun?

Občine širom Slovenije imajo različne načine delovanja participativnega proračuna. V nekaterih občinah občina sama po vnaprej določenih pravilih izbere tiste, ki bi jih izvedla, v drugih se pa izglasujejo preko spletnega ali glasovanja na mestu samem. Za sam sistem delovanja splošnega participativnega proračuna v občini Žalec, kot tudi v kakšni višini bi ga bilo mogoče zagotoviti, bo mogoče presoditi šele po volitvah, ko se bomo seznanili z realno višino financ s katerimi občina trenutno razpolaga.

Poslanec Državnega zbora in predsednik SDM Luka Simonič je poudaril pomen vključevanja mladih v lokalno politiko. Izrazil je zadovoljstvo, da se vse več mladih odloča za aktivno sodelovanje pri razvoju svojega okolja in prevzemanje odgovornih nalog. Roku Gučku je čestital za pogumno odločitev za kandidaturo ter izpostavil, da so za razvoj občine poleg znanja in delavnosti pomembni tudi povezovanje, izkušnje iz njegovega dela na ministrstvu in vzpostavljeni stiki na državni ravni. Ti lahko pripomorejo k iskanju razvojnih priložnosti in učinkovitejšemu uresničevanju projektov.

Luka Simonič, predsednik SDM, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec in Andrejka Tanaskovič, članica IO SDS iz Žalca.

6. Kako bi omogočili več soodločanja občanov?

Z javnimi razpravami, posvetovanji, srečanji po krajevnih skupnostih in možnostjo oddaje predlogov tudi prek spleta. Da, pripravljen sem poslušati tudi kritike. Naloga župana ni, da vsem vedno ugodi, ampak da odločitve pojasni, prisluhne argumentom in ravna v javnem interesu. Vsekakor, želim pa biti terensko operativen župan, ki hodi med ljudi in ne kraljuje samo izza svoje pisalne mize.

7. Kako ocenjujete črpanje evropskih sredstev za vašo občino?

Menim, da je tu še mnogo prostora za izboljšave. Več priložnosti vidim pri protipoplavni zaščiti, trajnostni mobilnosti, energetskih prenovah, športni infrastrukturi in razvoju turizma. Občina mora pravočasno pripravljati kakovostne projekte in aktivno iskati primerne razpise.

8. Bi uvedli javno spremljanje občinskih projektov?

Vsekakor. Vzpostavil bi javno dostopen pregled večjih investicij, kjer bi občani videli predvideno in končno vrednost, izvajalca, rok izvedbe ter stanje projekta. Javna sredstva zahtevajo javno odgovornost

9. Žalec se lahko pohvali s pivsko fontano. Kako bi koristi pivske fontane razširili na druge ponudnike?

Pivsko fontano bi še bolj povezal z lokalnimi gostinci, turističnimi kmetijami, ponudniki nastanitev, kulturnimi znamenitostmi in drugimi doživetji v občini. Obiskovalec naj v Žalcu ne ostane le pri fontani, ampak naj odkrije celotno Savinjsko dolino in s tem prispeva k razvoju širšega okolja.

10. Kako si predstavljate pivsko fontano oziroma turistično ponudbo spraviti pod streho?

Najprej bi preveril izvedljivost, stroške in turistični potencial takšne rešitve. Cilj bi bil oblikovati pokrito oziroma vremensko manj odvisno turistično ponudbo, ki bi omogočal obisk skozi vse leto. Projekt bi moral biti premišljen, finančno vzdržen in koristen za lokalno gospodarstvo.

11. Kaj je treba nujno urediti na področju protipoplavne varnosti?

Prednost morajo imeti najbolj ogrožena območja, kritični odseki vodotokov, nasipi in drugi zaščitni objekti. Občina mora tesneje sodelovati z državo, pristojnimi službami in stroko ter vztrajati pri konkretnih rokih in izvedbi dogovorjenih ukrepov.

12. So občani lahko zaskrbljeni zaradi protipoplavne zaščite?

Razumljivo je, da so po poplavah zaskrbljeni. Zato bi zahteval strokoven pregled najbolj ogroženih območij, jasno opredeljene prioritete in časovni načrt ukrepov. Ljudje si zaslužijo preverljive informacije, ne zgolj zagotovil.

13. Katere ceste in prometne povezave bi obnovili najprej?

Prednost bi dali najbolj poškodovanim in prometno obremenjenim odsekom, nevarnim točkam ter povezavam, ki jih občani vsakodnevno uporabljajo za dostop do domov, šol in delovnih mest. Konkretne prioritete bi določili na podlagi pregleda stanja, prometne varnosti in potreb krajevnih skupnosti.

Rok Guček na delovnem mestu

14. Kako bi reševali pomanjkanje parkirnih mest?

Najprej bi preveril dejanske potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev ter pripravil celovit pregled parkirnih zmogljivosti. V kolikor se izkaže resnično pomanjkanje, bi šel v iskanje  dodatnih parkirišč, boljšo organizacijo obstoječih površin in ustreznejšo prometno ureditev, zlasti v središču Žalca.

15. Kako je z Griškim mostom čez Savinjo gre in kdo bi moral poskrbeti za obnovo?

Gre za most čez Savinjo, preko katerega že vrsto let poteka izmenični promet, zaradi nevarnosti zrušitve ob njegovi prekomerni obremenitvi. Pri sanaciji oz. izgradnji tega mostu je kritičnih več dejavnikov, od protipoplavnih elementov, OPPN, ter sodelovanja občine z DRSV in DRI. Verjamem, da bi se z dejavnejšim delovanjem občine in večjo zavzetostjo lahko omenjeno problematiko že rešilo, tako pa čakamo na rešitev že krepko čez desetletje.

16. Menite, da so krajevne skupnosti premalo upoštevane?

Menim, da mora biti razvoj občine uravnotežen. Žalec kot mestno središče ima svoje potrebe, vendar tudi okoliške krajevne skupnosti potrebujejo urejene ceste, infrastrukturo, varne poti in kakovostne pogoje za življenje. Občina ni samo mesto, ampak vsi njeni kraji in ljudje.

17. Kako bi zagotovili pravičnejšo razporeditev občinskih sredstev?

Za vsako krajevno skupnost bi skupaj z njenimi predstavniki pripravili seznam prioritetnih investicij. Pri razporejanju sredstev bi upoštevali stanje infrastrukture, število prebivalcev, stopnjo ogroženosti in dejanske potrebe. Pomembno je, da so merila jasna in enaka za vse.

18. Kako bi zagotovili, da pripombe občanov dobijo konkreten odgovor?

Z rednimi obiski krajevnih skupnosti, pogovori na terenu in neposrednimi srečanji. Vsako pobudo bi evidentirali, določili odgovorno službo in občanu sporočili, kako jo bomo obravnavali. Tudi kadar rešitve ne bi bilo mogoče izvesti takoj, bi ljudje vedeli, zakaj.

19. Bi uvedli recimo redna srečanja s krajevnimi skupnostmi?

Da. Želim biti župan, ki bo s člani občinskega sveta obiskoval krajevne skupnosti in pridobival informacije neposredno s terena v okviru terenskih sej občinskega sveta.

20. Ste mlad kandidat za župana. Če postanete župan, kaj bi storili za mlade?

Mladim želim omogočiti več priložnosti za stanovanjsko osamosvojitev, zaposlitev, šport in druženje. Spodbujal bi razvoj dostopnih gradbenih in stanovanjskih možnosti, sodelovanje z lokalnimi podjetji, kakovostno športno infrastrukturo ter več vključevanja mladih v odločanje o prihodnosti občine.

21. Kako bi spodbudili gospodarstvo in nova delovna mesta?

Z boljšimi pogoji za podjetnike, hitrejšimi upravnimi postopki, premišljeno prostorsko politiko in aktivnim sodelovanjem z gospodarstvom. Občina mora ustvarjati okolje, v katerem podjetja lahko rastejo, zaposlujejo in razvijajo nove dejavnosti, ne pa jih po nepotrebnem ovirati.

22. Kakšno vlogo bodo imeli kmetje in podeželje?

Kmetje so pomemben del našega gospodarstva, tradicije in samooskrbe. Podpiral bi lokalno pridelavo, povezovanje kmetov z javnimi zavodi in turističnimi ponudniki ter skrb za podeželsko infrastrukturo. Razvoj mora spoštovati prostor, v katerem živimo, in ljudi, ki ga obdelujejo.

23. Kaj lahko župan doseže brez sodelovanja z državo?

Veliko lahko naredi že z dobro organizacijo občine, vendar so pri večjih infrastrukturnih in protipoplavnih projektih nujni sodelovanje z državo ter ustrezna sredstva. Zavzemal bi se za boljše financiranje občin, manj administrativnih ovir in hitrejše usklajevanje državnih ter lokalnih projektov.

24. Kako pomembna je usklajenost občinske in državne politike?

Pomembna je predvsem zaradi konkretnih rezultatov. Dobra povezava omogoča lažje usklajevanje projektov, hitrejše reševanje težav in učinkovitejše pridobivanje sredstev. Pri tem pa mora biti interes občanov vedno na prvem mestu, ne glede na politično pripadnost.

Rok Guček z ministrico za za okolje in prostor Polono Rifelj

25. In za konec. Zakaj naj občani zaupajo prav vam?

Ker prinašam novo energijo, odgovoren pristop in pripravljenost poslušati ljudi. Ob sebi imam ekipo strokovnih kandidatov različnih generacij in znanj. Ne obljubljam čudežev, obljubljam pa pošteno delo, preglednost in vztrajnost pri iskanju rešitev. Manj obljub, več dejanj. Dajmo Žalec v višjo prestavo!

The post Intervju Rok Guček, kandidat za župana Žalca: “Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili!” appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili zanimivega človeka. Prihaja iz malega kraja Kozje v središču Kozjanskega. Je gradbeni tehnik z več kot desetletjem praktičnih izkušenj na področju gradbeništva in projektiranja.  Izkušnje je pridobival v Sloveniji in Nemčiji. Deloval je tudi v Slovenski vojski. Kljub mladim letom, šteje jih komaj 33, se je odločil da bo vložil kandidaturo za župana občine Kozje. V našo družbo smo povabili Denisa Žučka.

1. Gospod Žučko, kljub mladosti ste se odločili za kandidaturo za župana občine Kozje. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?

Odločitev je padla predvsem na podlagi pogovorov znotraj trenutne svetniške skupine SDS Kozje. Po teh pogovorih, smo nekako bili mnenja, da občina Kozje potrebuje nekako nov zagon, nov veter. Pripravili smo program, ki zajema ključne točke, kjer je občina nekako zaspala. Govorim predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi na obrobnih predelih občine, zdravstva, varnosti in kulturni dediščini po vseh krajih občine.

2. Kandidirate kot strankarski kandidat SDS, vas podpira še katera politična stranka?

Kandidiram kot kandidat stranke SDS. Z ostalimi strankami se glede kandidature še nismo pogovarjali. Bistvo kandidature je sicer tudi to, da mora biti občina tukaj za vse občane iz vseh predelov občine, ne glede na politične pripadnosti.

Denis Žučko s predsednikom SDS, Janezom Janšo

3. Kako nameravate spodbuditi razvoj gospodarstva v občini Kozje? Ali vidite priložnosti predvsem v obrti, malem podjetništvu ali tudi v prihodu novih investitorjev?

Kar se tiče podjetništva, moram najprej povedati, da imamo v občini Kozje ogromno zelo uspešnih obrtnikov, podjetnikov in podjetij, ki izdelujejo vrhunske izdelke. Zelo pomembno je, da se občina z njimi pogovarja in sodeluje ter jim omogoči razvoj podjetij. Zato je tukaj ključna obrtno-poslovna cona, ki že predolgo let stagnira prazna.
Glavna prioriteta torej je, da se obrtno-poslovna cona zažene in se najprej ponudi zemljišča domačim podjetjem iz občine Kozje in nato seveda tudi ostalim.

4. Kakšne načrte imate za razvoj obrtno-poslovne cone? Kako bi zagotovili, da bi ta postala prostor novih podjetij in delovnih mest?

V obrtno-poslovni coni je potrebno najprej rešiti lastništvo zemljišč. Zato se bo potrebno že prvi dan nastopa mandata začeti pogajati z lastniki le-teh. Potem pa je seveda potrebno ta zemljišča z dobrimi pogoji tudi ponuditi podjetjem, ter jim pri tem nuditi podporo. Zanimanja s strani podjetij je bilo že ogromno, tako da menim, da bi jo lahko relativno hitro zapolnili, kar seveda pomeni, da bodo na voljo nova delovna mesta, ki so v taki občini kot je Kozje zelo pomembna.

5. Kozjansko ima številne turistične potenciale. Kako bi povezali turistične ponudnike, lokalne kmetije, gostince in kulturne znamenitosti, da bi obiskovalci v občini ostali dlje časa?

V občini Kozje se je zelo dobro razvil športni turizem, ki so ga zagnali predvsem lastniki Kozjanskega dvora. To privablja na naše športne objekte raznovrstne reprezentance, ekipe in športnike. Zato jim je potrebno tudi zagotoviti s strani občine ugodne razmere, kot je npr. igrišče z umetno travo. Kar se tiče povezovanja ponudnikov turističnih storitev, moram povedati, da med sabo že dobro sodelujejo, občina pa jim mora seveda zagotoviti ugodno okolje za delovanje. Prvi korak v pravo smer je že bil storjen z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Kozje. Vzpostaviti bi bilo potrebno skupno turistično mrežo v kateri bi obiskovalec dobil celoto. Torej v kompletu nastanitev, izlete, potem razne degustacije, ogled kmetij, obiski kulturnih znamenitosti itd.

6. Kmetijstvo je za številne družine na Kozjanskem še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Kako bi občina lahko učinkoviteje pomagala družinskim kmetijam in mladim, ki želijo prevzeti kmetije?

V prvi vrsti je potrebno zmanjšati administrativna bremena, torej zagotoviti manj birokracije. Potrebno je tudi poenostaviti trženje in poslovanje kmetov in olajšati prodajo kmetijskih izdelkov. Absolutno je potrebno zagotoviti tudi lokalno samooskrbo. Občina mora spodbujati povezovanje lokalnih pridelovalcev in potrošnikov, ter prisluhniti težavam obojih.

7. Bi podprli konkretne ukrepe za večjo lokalno samooskrbo, denimo vključevanje lokalnih pridelovalcev v oskrbo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov?

Absolutno. To je nujno potrebno.

8. Prebivalci obrobnih delov občine pogosto potrebujejo dobro urejene ceste za vsakodnevne opravke. Kako bi izboljšali vzdrževanje in obnovo občinskih cest ter zagotovili bolj enakomeren razvoj vseh krajev?

Potrebno bi bilo opraviti ogled vseh cest v celotni občini ter ustanoviti kategorije po nujnosti. Na podlagi tega pa seveda narediti sistematični večletni plan obnove in vzdrževanja. Tako bi preprečili, da pride do sanacije šele takrat, ko je cesta že zelo uničena.

9. Kakšen je vaš pogled na gradnjo pločnikov in zagotavljanje varnih poti za pešce, zlasti za otroke, starejše in druge ranljive udeležence v prometu?

Seveda je nujno potrebno zagotoviti varne prehode pešcev, kjer je to potrebno in mogoče. Predvsem kjer so avtobusne postaje, mora biti zagotovljen varen prehod otrok. Med prednostnimi nalogami je seveda tudi ureditev pločnika ob regionalni cesti stari trg-Pilštanj-Lesično.

10. Obvoznica Kozje je pomembno prometno vprašanje. Kako bi kot župan pristopili k temu projektu in kako bi sodelovali z državo, da bi se postopki premaknili naprej?

Obvoznica Kozje sovpada z rešitvijo obrtno-poslovne cone. Torej v sklopu tega, bi nujno bilo treba narediti tudi obvoznico iz cone mimo trga Kozje proti Vetrniku. Jaz sam večjih težav ne vidim. Potrebno bi bilo pripraviti projekt ter ga predstaviti pristojnim institucijam.

Denis Žučko

11. Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti center za zaščito in reševanje v občini Kozje? Katere konkretne izboljšave bi prinesel občanom?

Ob obstoječem gasilskem domu v Kozjem, bi center za zaščito in reševanje zagotavljal prostore za civilno zaščito, rdeči križ, reševalne enote, policijo, prve posredovalce in gasilsko poveljstvo občine. S tem bi omogočili štabno vodenje ob večjih dogodkih.

12. Prostovoljna gasilska društva in druge reševalne službe so pogosto prvi, ki priskočijo na pomoč. Kako bi zagotovili ustrezno financiranje, opremo, usposabljanje in dobre pogoje za njihovo delo?

Zagotavljati je potrebno podporo ustreznemu financiranju sistema zaščite, reševanja in obveščanja. Gasilskim društvom je potrebno zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo za usposabljanje in izobraževanje. Občina bi morala z gasilsko zvezo in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pripraviti večletni investicijski načrt potreb, v katerega bi zajeli vse potrebe od opreme, do mehanizacije in usposabljanja. Tako bi lahko večje naložbe načrtovali več let vnaprej. Seveda je potrebno redno spremljati tudi državne razpise. Prav tako je potrebno enakomerno obravnavati prav vsa prostovoljna gasilska društva glede na njihove potrebe v celotni občini.

13. Kako bi zagotovili kakovostne pogoje za otroke v občini ter ustrezno podporo osnovnima šolama v Kozjem in Lesičnem? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Predvsem preko kakovostne ponudbe šolskih ter zunajšolskih programov za otroke in mlade. Nujno je potrebno tudi zagotoviti sredstva za plavalne tečaje, šolo smučanja ter kvalitetne šolske tabore in šolo v naravi. Zagotavljati pa tudi kakovostne, čim krajše in celovito pokrite šolske prevoze.

14. Športna društva pomembno prispevajo k zdravemu življenju mladih in povezovanju skupnosti. Kako bi jim občina lahko bolj pomagala in kakšen je vaš načrt za razvoj športne infrastrukture, zlasti igrišča z umetno travo?

Potrebno je predvsem prisluhniti potrebam športnim društvom ter jim zagotoviti ustrezno športno infrastrukturo in njeno vzdrževanje. V tej smeri je bil v zadnjih nekaj letih narejen velik korak naprej, predvsem po zaslugi naše svetniške skupine v tem mandatu. Igrišče z umetno travo bi spodbudilo ekipe, reprezentance, da bi še z večjim veseljem prišli trenirat v Kozje, kar seveda pomeni spodbujanje športnega turizma v občini.

15. Kozje in okoliški kraji imajo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Kako bi poskrbeli za ohranjanje trga Pilštanj ter drugih zgodovinskih trgov in znamenitosti, da bi ti ostali živi tudi za prihodnje generacije?

Trg Pilštanj je žal specifika v naši občini, kar pomeni, da bo potrebno vložiti nekaj truda da pride do dogovora z lastniki, vendar tu smo zelo odločeni, da trg Pilštanj uredimo in preprečimo nadaljnjo razpadanje trga. Verjamem, da kjer je volja je tudi pot. Tudi pri vseh ostalih trgih je seveda potrebno zagotavljati redno vzdrževanje in urejanje pročelij spomeniško zaščitenih stavb.

Denis Žučko

16. Kako bi spodbudili kulturna društva, lokalne ustvarjalce in organizatorje prireditev ter hkrati kulturo še bolj povezali s turističnim razvojem občine?

Predvsem z oglaševanjem in financiranjem kulturnih in muzejskih infrastruktur, društev, kvalitetnih prireditev, razstav itd. V občini že imamo vrhunsko infrastrukturo za tovrstne prireditve, kot so npr. Grad Podsreda, zapori, stara šola, kinodvorana… Tako, da tu se definitivno da veliko iztržit.

17. Dostop do zdravnika in drugih zdravstvenih storitev je za prebivalce manjših občin pogosto velik izziv. Kaj bi lahko občina Kozje storila za boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe?

Tukaj je potrebno s pristojnimi institucijami nujno pridit do dogovora o nabavi reševalnega vozila, saj reševalno vozilo iz Šmarja pri Jelšah v odročnejše kraje naše občine pogosto potrebuje več kot 1 uro, kar je v nujnih primerih usodno in nedopustno. Hkrati se bomo zavzemali za ponovno vzpostavitev rednega zdravniškega dežurstva v Kozjem.

18. Staranje prebivalstva prinaša vse večje potrebe po pomoči na domu, socialni oskrbi in drugih oblikah podpore. Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših in pomagali tistim, ki živijo sami?

Tukaj lahko rečem, da smo izjemno ponosni na dom starejših Kozje, ki je bil po dolgih letih boja občinskega odbora SDS tudi pred tremi leti zgrajen. Dom nudi udobno in zelo kvalitetno bivanje upokojencev. Krepili bomo tudi storitev PROSTOFER, ki se je v naši občini odlično prijela in se tudi kvalitetno izvaja.

Denis Žučko

19. Kakovosten občinski prostorski načrt je temelj za prihodnji razvoj. Kako bi zagotovili dovolj možnosti za gradnjo stanovanj, razvoj podjetij in ohranjanje kmetijskih zemljišč, ne da bi pri tem zanemarili potrebe krajanov?

Preverili bi obstoječa stavbna zemljišča in možnosti njihove boljše izrabe. Prednost bomo namenili zapolnjevanju obstoječih naselij in širitvam na območjih, kjer je zagotovljena ustrezna infrastruktura. Posebno pozornost bomo namenili mladim družinam in posameznikom, ki si želijo ustvariti dom v domačem kraju.

20. Kaj bodo vaši prvi koraki, če postanete župan občine Kozje?

Težko se odločim samo za enega (smeh). Definitivno bo prvi korak rešitev obrtno-poslovne cone ter obvoznice. Namreč ustvarjanje pogojev za podjetništvo ter delovna mesta so naše prioritete. Obljubljam pa, da bom župan vseh, zato bodo v primarnem planu tudi potrebe občank in občanov v odročnejših in v zadnjih letih pozabljenih predelov.

Hvala, da ste si vzeli čas, za naš portal in vse dobro v tekmi za župana

Iskrena hvala!

slike: Denis Žučko osebni arhiv, Intervju: M.G.

The post Intervju Denis Žučko: “Občina Kozje potrebuje nov zagon!” appeared first on e-Maribor.

Matjaž Zorman je podjetnik, diplomirani ekonomist in idejni oče Slovenia Eco Resorta v Godiču pri Kamniku. Odraščal je v podjetniški družini, kjer je že zgodaj spoznal vrednost dela, vztrajnosti in odgovornosti. Ob delu je študiral ekonomijo in si skozi leta pridobil bogate izkušnje na različnih področjih podjetništva.

Leta 2015 se je lotil svojega največjega turističnega projekta – Slovenia Eco Resorta, ki je prve goste sprejel leta 2016. Zamisel je temeljila na povezovanju narave, tradicije, živali, Velike planine in sodobnega turizma. Iz začetne ideje je v desetih letih nastal prepoznaven turistični kompleks, ki privablja domače in tuje goste ter je prejel tudi številna domača in mednarodna priznanja.

Njegove podjetniške ideje so dobile nov pomen pred desetimi leti, ko je v Kamniku uredil Eko Resort. Prijetno točko sredi neokrnjene narave, kjer vsak lahko najde košček raja. Z Matjažem Zormanom se je pogovarjal M.G.

Matjaž Zorman, lastnik Eko resorts

Eko Resort letos praznuje deset let. Če se za trenutek ozrete nazaj – kakšna je bila vaša vizija pred desetimi leti in v kolikšni meri je današnji resort takšen, kot ste si ga takrat zamislili?

Zorman: Ko pogledam nazaj, lahko rečem, da mi je uspelo izvesti praktično vse, kar sem si pred desetimi leti zastavil – in še precej več. Nekaterih stvari si takrat niti nisem predstavljal. Predvsem tega, da bomo nekoč postali tudi prostor in točka za tako velike dogodke. Danes lahko rečem, da je bila osnovna vizija pravilna.

Spomnite se verjetno zelo dobro prvega dne, ko ste sprejeli prve goste. Kakšni so bili takrat vaši občutki in kaj se je od tistih prvih dni najbolj spremenilo?

Zorman: Prvih gostov se zelo dobro spomnim. Bili smo popolni začetniki v tem poslu in prav gostje so nas v prvih letih ogromno naučili. Veliko smo se učili sproti, iz izkušenj in tudi iz napak. Ampak vsaka pot se začne s prvim korakom – in naš prvi korak je bil pred desetimi leti.

Eko Resort je bil že od začetka zamišljen kot nekaj drugačnega – kot povezava turizma, narave, tradicije in Velike planine. Zakaj ste se odločili prav za takšen koncept?

Zorman: Enostavno sem tako čutil in tako sem hotel narediti. Želel sem ustvariti nekaj, kar bo povezovalo naravo, tradicijo, živali in turizem. Ker je bil projekt precej unikaten, je bilo seveda tudi veliko težav. Birokracija včasih preprosto ne sledi trendom, ki jih trg in turizem že zdavnaj poznata.

Kaj danes vse ponuja Eko Resort? Kaj lahko gost pričakuje, če pride k vam za vikend ali na daljši oddih?

Zorman: Danes gost pri nas ne dobi samo nastanitve. Dobi doživetje. Imamo glamping hiške, stik z živalmi in naravo, aktivnosti za otroke, Pastirsko akademijo, kulinariko, prostor za dogodke in odlično izhodišče za raziskovanje Kamnika, Velike planine in okolice. Želimo, da gost pri nas nekaj doživi, ne samo prespi.

Eko Resorts, glampingi

Posebnost resorta so tudi živali. Katere živali danes živijo pri vas in kakšno vlogo imajo pri celotni turistični zgodbi?

Zorman: Živali so naše sopotnice v našem poslanstvu. Pri nas niso samo atrakcija, ampak imajo svoja imena, svoj značaj in z njimi sobivamo. To sobivanje želimo prenesti tudi na naše goste – predvsem na otroke, da razumejo, da živali niso predmet, ampak živa bitja, za katera skrbimo in jih spoštujemo.

Zlasti otroci imajo stik z živalmi verjetno zelo radi. Kaj opažate pri najmlajših gostih – jih bolj pritegnejo živali, narava ali same glamping hiške?

Zorman: Otrokom je všeč vse to, predvsem pa nekaj novega. Prav zato je Pastirska akademija tako zanimiva. Otroci tam spoznajo živali, njihovo nego, hranjenje in zgodbe, ki se dogajajo okoli njih in burijo domišljijo. To so izkušnje, ki jih otroci ne pozabijo hitro.

Eko resort, živali

Ko govorimo o glampingu, se je ta oblika turizma v Sloveniji v zadnjih desetih letih zelo razvila. Je bil Eko Resort eden od tistih, ki so pomagali popularizirati glamping pri nas?

Zorman: Glamping je prišel iz tujine. Gre za tako imenovano glamurozno kampiranje, torej več udobja, kot ga ponuja klasičen šotor, vendar še vedno v naravnem in urejenem okolju. Gre za svetovni trend, ki je prišel tudi v Slovenijo. Eko Resort je bil med prvimi, ki smo ga pri nas začeli razvijati na nekoliko drugačen, bolj avtentičen način.

Kakšni gostje danes prihajajo v Eko Resort? Koliko je Slovencev in koliko tujcev ter iz katerih držav prihajajo najpogosteje?

Zorman: V visoki sezoni je pri nas večinoma tujcev, največ jih prihaja iz Nizozemske, Belgije, Italije in Hrvaške. Slovenski gostje so pomembnejši predvsem v pred- in posezoni. Vsem pa je skupna ljubezen do narave in živali. Opažamo tudi precejšen obisk gostov, ki prihajajo predvsem zaradi naše kulinarike.

Kaj tujce najbolj navduši pri vaši ponudbi? Je to narava, mir, bližina Velike planine, tradicionalna slovenska zgodba ali nekaj drugega?

Zorman: Pristna narava, stik z živalmi, tradicija in kulinarika. Zelo pomembno pa je tudi to, da smo odlična izhodiščna točka za različne izlete – peš, s kolesom ali avtomobilom. Gost lahko pri nas uživa v miru, hkrati pa ima na dosegu roke ogromno možnosti za raziskovanje.

Imate občutek, da tujci Slovenijo danes poznajo precej bolje kot pred desetimi leti? Kako se je po vaših izkušnjah v tem času spremenil slovenski turizem?

Zorman: Če sem iskren, sem dostikrat v precej nerodnem položaju, saj gostje Slovenijo poznajo bolje kot mi sami. So stvari in kraji, za katere sem prvič slišal prav od tujcev. Svojo državo premalo raziskujemo in marsičesa, kar imamo doma, sploh ne poznamo. Tujci pa pridejo z velikim spoštovanjem in zanimanjem.

Po drugi strani – ali Slovenci dovolj cenimo to, kar imamo doma? So domači gostje za ponudnike turizma zahtevnejši od tujcev?

Zorman: Tukaj ne bi delal razlik. Gostje so ljudje in ljudje se med seboj razlikujemo na vse mogoče načine. Pri delu z ljudmi je potrebna kilometrina, da znaš z različnimi značaji in pričakovanji voziti brez zapletov.

Eko Resort je v desetih letih doživel tudi precej težkih trenutkov. Eden najtežjih je bil zagotovo čas poplav. Kako so poplave vplivale na resort, vaše poslovanje in predvsem na vas osebno?

Zorman: Sam resort na srečo ni utrpel tako strašne škode, kot bi jo lahko. Strašljive so bile predvsem posledice naravne katastrofe. Zaprte ceste, omejeni dostopi, odpovedi rezervacij in negotovost. Resort smo v nekaj dneh ponovno vzpostavili v delujoč obrat, vendar je sameval, ker gostje do nas praktično niso mogli. S časovno distanco lahko rečem, da je bila to resna preizkušnja za vse. Hvala bogu brez človeških žrtev.

Kako hitro ste se po poplavah lahko vrnili v normalno poslovanje? Kaj je bilo takrat najtežje – materialna škoda, negotovost ali skrb, ali se bodo gostje sploh vrnili?

Zorman: Takrat je bila predvsem panika. Gostje so bežali, Kamniška Bistrica pa je mimo nas odnašala avtomobile, kombije, stroje, dele dvorišč in celo hišo. Reka je odnesla kamnito oblogo struge, voda je poplavila tudi resort in predvsem nanesla ogromno mulja in drugih naplavin. Devet dni smo čistili resort. Najhuje je bilo gledati, kaj se dogaja, in hkrati poskušati čim prej vzpostaviti normalno stanje.

Če pogledate današnji resort, kaj je tisto, na kar ste kot lastnik oziroma idejni oče Eko Resorta najbolj ponosni?

Zorman: Najprej na to, da je moji ideji od začetka sledila cela družina. To je nekaj, kar mi ogromno pomeni. Potem so tukaj seveda prestižna priznanja iz tujine – Forbes, National Geographic in druga – pa tudi priznanja doma. Ampak največje priznanje ti dajo gostje. Ko se gost vrne, takrat vem, da smo naredili nekaj prav.

V preteklosti je bilo okoli Eko Resorta tudi precej polemik, predvsem glede dovoljenj in njegovega delovanja. Kako danes gledate na tisto obdobje in ali menite, da vam je vse to dolgoročno celo pomagalo, da ste postali bolj odporni?

Zorman: To je bilo zelo turbulentno obdobje. V mali vasici Godič sem pripeljal nove svetovne trende bivanja v naravi in vsaka novost lahko naleti na nasprotovanje – na lokalni ravni, občini in tudi državi. Vsa ta nasprotovanja so nas na koncu gradila in predvsem utrdila. Tudi mediji so takrat pogosto nekritično sledili posameznikom, zato smo bili precej izpostavljeni. Paradoksalno pa nam je tudi to povečalo prepoznavnost.

Kamniški turizem ima izjemen potencial – Veliko planino, Kamniško-Savinjske Alpe, termalno ponudbo, staro mestno jedro … Je po vašem mnenju ta potencial dovolj izkoriščen?

Zorman: Ne. V Kamniku nimamo hotela. To pove skoraj vse. Kamnik ima izjemen potencial, vendar ga žal ne znamo dovolj dobro izkoristiti. Mesto je turistično premalo živo in premalo povezano s ponudbo, ki jo imamo okoli sebe.

Kaj bi morali Kamnik in Slovenija narediti, da bi turist pri nas ostal dan ali dva dlje? Ali nam manjka več povezovanja med posameznimi ponudniki?

Zorman: Danes žal vsak obdeluje svoj vrtiček in ne razumemo, da bi s sodelovanjem lahko prišli do večjega zadovoljstva gostov in posledično tudi do večjega zaslužka za vse. O sodelovanju je veliko govorjenja, premalo pa konkretnega dela. Občina ima preko Zavoda za turizem vzvode in sredstva, vendar po mojem mnenju njihovi učinki niso takšni, kot bi lahko bili.

Kako se je v zadnjih desetih letih spremenil turist, ki prihaja v Slovenijo? Je danes pomembnejše udobje, avtentičnost, stik z naravo, kulinarika ali doživetje?

Zorman: Vse našteto skupaj. Prav za to se trudim. Da je avtentično, da si v stiku z naravo in da lahko doživiš vse njene lepote. Potem pa je kulinarika pika na i. Mislim, da danes gost ne išče več samo postelje, ampak zgodbo in doživetje.

Eko Resorts, Kamnik

Če bi danes začeli povsem na novo – bi se še enkrat odločili za investicijo v turizem in glamping? Kaj bi naredili drugače?

Zorman: Če bi vedel, da me bo država v upravnih postopkih obravnavala kar 162-krat, verjemite, da se tega verjetno ne bi lotil. Za ta projekt sem imel celo povabilo v Avstriji, pa sem ga zavrnil. Tam bi tak projekt naredil brez večjih težav in predvsem s podporo okolja. V tujini investicije očitno razumejo nekoliko drugače.

In za konec: kakšen naj bo Eko Resort čez naslednjih deset let? Imate že kakšno novo idejo ali projekt, o katerem lahko danes prvič spregovorite?

Zorman: Žal mi je predvsem, da se resort kot tak ne more več razvijati. Prostorski načrti občine nam onemogočajo razvoj v smeri bazena, wellnessa in drugih spremljajočih dejavnosti, ki bi gostu omogočile daljše bivanje. Turizem se v Kamniku po mojem mnenju podpira precej selektivno. Dokler bo tako, bo tudi razvoj omejen.

Če bi lahko izbirali samo en trenutek iz zadnjih desetih let, ki vam bo za vedno ostal v spominu – kateri bi bil?

Zorman: Prvi dan, ko so prišli prvi gostje. Takrat sem ugotovil, da imam dve možnosti: ali bom projekt uspešno vodil, ali pa bodo gostje vodili mene. Po desetih letih lahko rečem – malo enega, malo drugega.

Čestitke ob 10 obletnici in vse dobro!

Zorman: Hvala.

 

slike: arhiv Matjaža Zormana

The post Intervju s podjetnikom Matjažem Zormanom: “Gostje Slovenijo poznajo bolje, kot mi sami.” appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo se v našem podcastu pogovarjali z Brankom Slugo. Človekom, ki je v življenju prestal številne težke preizkušnje. Po tem, ko mu v Sloveniji po hudi prometni nesreči niso mogli ali hoteli pomagati, je rešitev za svoje zdravje poiskal v tujini. V Indiji, Švici, Tajski in v Franciji. Danes Sluga živi skoraj normalno življenje, bije pa pravni boj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Z Brankom Slugo se je pogovarjal urednik portala e-maribor.si Mitja Grmovšek.

Zdravstvena zgodba Branka Sluge se je po njegovih besedah začela po fizičnem napadu leta 2007, pozneje pa so jo dodatno zapletle prometne nesreče. Skoraj dve desetletji je iskal diagnoze in zdravljenje za dolgotrajne bolečine ter nevrološke in funkcionalne težave, ki so vplivale na hojo, delo in družinsko življenje. Danes pravi, da se po več operacijah počuti bistveno bolje, vendar zdravljenje še ni povsem končano, odprt pa ostaja tudi njegov spor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Od poškodb do zdravljenja v tujini

Sluga v pogovoru poudarja, da je pomoč v tujini iskal, ker po njegovem prepričanju v Sloveniji ni dobil ustrezne in pravočasne obravnave. Kot pomembni strokovni usmeritvi omenja priporočili maksilofacialnega kirurga dr. Bogdana Čizmarevića in nevrokirurga akad. prof. dr. Vinka V. Dolenca, ki naj bi mu zaradi zahtevnosti poškodb svetovala nadaljnjo obravnavo zunaj države.

Kritičen je do neskladij med tem, kar naj bi mu zdravniki povedali ustno, in zapisi v izvidih. Pravi tudi, da so bile njegove težave v določenih obdobjih obravnavane kot psihiatrične, medtem ko je sam vztrajal, da imajo telesni vzrok. 

Leta 2014 je zdravljenje nadaljeval v Švici, kjer je po njegovih navedbah opravil rehabilitacijo in operativni poseg. Ko se je stanje pozneje poslabšalo, je pomoč poiskal še v Indiji. Tam je prestal operacijo vratne hrbtenice na ravni C3–C4, po kateri je, kot opisuje, znova lažje hodil in zmogel stopnice. Zdravljenje je zaradi kompleksnosti poškodb nadaljeval z dodatnimi posegi v Indiji, na Tajskem in v Franciji.

Kot pomembno razliko izpostavlja sodelovanje tujih strokovnjakov: kadar posamezni zdravnik posega ni mogel opraviti, ga je usmeril k specialistu z ustreznimi izkušnjami. Po Slugovem mnenju je takšno povezovanje pri njegovi domači obravnavi manjkalo. Navaja še, da mu po operaciji v Indiji priporočene intenzivne fizioterapije in zdraviliške rehabilitacije niso odobrili, zavrnjen pa naj bi bil tudi obrazec S2 za nadaljevanje zdravljenja v tujini.

Po vrnitvi iz Indije ga na rehabilitacijo nihče ni želel sprejeti

Po operacijah v Indiji sem se vrnil v Slovenijo s priporočilom za nadaljnjo rehabilitacijo, vendar se je začel nov boj. V UKC Maribor mi obravnave niso mogli zagotoviti, zato so mi izročili dolg seznam zunanjih izvajalcev. Kot je Sluga dejal sta ga sprejela šele MTC Fontana in M2X Club. Pri obeh je moral osebno predstaviti tuje izvide in operacijsko dokumentacijo, preden sta so se odločili za sodelovanje. Pri njih še danes opravlja fizioterapijo in kineziološko vadbo.

Visoki stroški in spor z ZZZS, ki je še vedno na sodišču

Zdravljenje je močno poseglo v finančno varnost družine. Sluga stroške rehabilitacije in posega v Švici ocenjuje na približno 60.000 evrov, zdravljenje v Indiji, na Tajskem in v Franciji pa na dodatnih približno 120.000 evrov. Denar je po njegovih besedah zagotovil s pomočjo družine, posameznikov in humanitarne organizacije, deloma pa tudi s prodajo premoženja. Sluga poudarja, da odhod v tujino zanj ni bil izbira zaradi udobja, ampak izhod v sili, potem ko doma ni videl druge možnosti.

Sluga od ZZZS zahteva povračilo stroškov zdravljenja v tujini in kritje nadaljnje potrebne obravnave. ZZZS se po njegovih navedbah pri odločanju sklicuje tudi na konziliarna mnenja UKC Ljubljana in UKC Maribor, do katerih sam ni dobil celovitega dostopa oziroma za katera zatrjuje, da mu niso bila izročena.

Postopek je še na sodišču. Sluga je kritičen, ker naj bi se kljub številnim tujim mnenjem, operacijskim zapisnikom in ugotovljenim poškodbam še vedno iskalo predvsem mnenje slovenskih univerzitetnih ustanov, katerih pretekla obravnava je del spora. Opozarja tudi na domnevna neskladja v zdravstveni dokumentaciji (njegovo dokumentacijo hranimo v našem uredništvu) in pravi, da je glede nekaterih zapisov vložil prijave pri pristojnih organih.

Primer odpira širša vprašanja pacientovih pravic: kaj lahko stori pacient, če doma ne dobi posega, tuji specialisti, pa ga pozneje opravijo in dokumentirajo izboljšanje? Kako lahko izpolni formalne pogoje za zdravljenje v tujini, če ne dobi napotitve? In kakšno težo imajo dokumentacija tujih ustanov ter njihovi rezultati pri domačem odločanju? Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da letos Sluga, kot je dejal v podcastu, potrebuje še en poseg in morebitno menjavo obraznih ploščic v Lionu v Franciji. Za odhod tja, pa Sluga ponovno potrebuje odobritev ZZZS, drugače bo moral tudi te stroške plačati kar sam.

»Naj ne obupajo«

Sluga pravi, da v postopkih namerava vztrajati. Njegov cilj ni le povračilo denarja, temveč tudi strokovna presoja, zakaj so bila priporočila in poznejše ugotovitve tujih zdravnikov tako dolgo brez ustreznega odziva slovenskih ustanov.

Drugim pacientom v podobnem položaju sporoča, naj ne obupajo. Če potrebne obravnave doma ne dobijo, naj poiščejo dodatno strokovno mnenje, po potrebi tudi v tujini, ter vztrajajo pri svojih pravicah. Njegova zgodba kaže, kako se lahko zdravstvena težava spremeni v dolgotrajen pravni, finančni in življenjski boj.

Oglejte si celoten podcast

To je le kratek povzetek pogovora. Branko Sluga v celotnem podcastu podrobneje predstavi svojo zdravstveno pot, posamezne posege, težave pri pridobivanju napotitev in povračilu stroškov ter načrte za nadaljevanje postopkov.

Vabljeni k ogledu celotnega podcasta portala e-maribor.si:

slike: Osebni arhiv Branko Sluga

The post Podcast Branko Sluga. V sporu z ZZZS. V Sloveniji bi umrl, šele v tujini pa so mu pomagali. appeared first on e-Maribor.

Lokalna politika se začne tam, kjer ljudje najbolj občutijo odločitve – v domači občini. Majšperk je kraj z bogato tradicijo, velikim razvojnim potencialom in številnimi izzivi, ki zahtevajo jasne ideje ter aktivne ljudi. Med tistimi, ki že vrsto let soustvarjajo politično dogajanje v občini, je tudi Jože Žargi, predsednik Občinskega odbora SDS Majšperk.

V pogovoru smo se z njim dotaknili aktualnega političnega dogajanja v občini, priprav na prihajajoče lokalne volitve, delovanja občinskega odbora SDS ter njegove vizije razvoja Majšperka. Spregovoril je tudi o tem, kaj si občani najbolj želijo, kakšne spremembe so po njegovem mnenju potrebne in kakšno vlogo ima pri tem največja opozicijska stranka v Sloveniji. Intervju z njim je pripravil urednik portala e-maribor.si, Mitja Grmovšek.

Pred vami je iskren pogovor z Jožetom Žargijem, predsednikom OO SDS Majšperk.

Gospod Žargi, najprej iskrene čestitke ob izvolitvi na čelo novega odbora. Kako ste sprejeli zaupanje članov?

Žargi: Najprej se iskreno zahvaljujem vsem članom za izkazano zaupanje. To zaupanje razumem predvsem kot veliko odgovornost in obvezo, da bomo skupaj gradili aktiven, povezan in odprt odbor. Verjamem v timsko delo, spoštovanje različnih mnenj in odprto komunikacijo. Le s sodelovanjem lahko dosežemo dobre rezultate, ki bodo v korist občanov in celotne občine. 

Kako bi predstavili novi odbor in kakšno vizijo ste si zastavili za prihodnje obdobje?

Žargi: Novi odbor združuje izkušene člane in nove obraze, ki prinašajo svežo energijo ter nove ideje. To je dobra kombinacija, saj izkušnje in mladost dopolnjujeta druga drugo. Želimo biti odbor, ki bo prisoten med ljudmi, prisluhnil njihovim pobudam in skupaj z njimi iskal rešitve. Naša vizija je graditi zaupanje, povezovati ljudi ter prispevati k razvoju občine Majšperk.

Odbor je dobil tudi nekaj novih obrazov. Kako ste sestavili ekipo in kaj pričakujete od posameznih članov?

Žargi: Pri oblikovanju ekipe smo iskali ljudi, ki so pripravljeni prispevati svoje znanje, izkušnje in čas. Vsak član ima svoje sposobnosti in verjamem, da lahko vsak pomembno prispeva. Pričakujem odgovornost, medsebojno spoštovanje, pripravljenost na sodelovanje ter iskreno delo za skupno dobro občine.

Jože Žargi, predsednik SDS Majšperk

Katere bodo prve naloge novega odbora?

Žargi: Najprej želimo utrditi delo odbora in okrepiti sodelovanje med člani. Veliko pozornosti bomo namenili srečanjem z občani, zbiranju njihovih pobud in pripravam na prihajajoče lokalne volitve. Prav tako bomo nadaljevali s širjenjem članstva ter sodelovanjem z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami.

Kako pomembno je sodelovanje med izkušenimi člani in mlajšo generacijo?

Žargi: To sodelovanje je izjemno pomembno. Izkušeni člani prinašajo znanje in dolgoletne izkušnje, mlajša generacija pa nove ideje, energijo in drugačen pogled na prihodnost. Verjamem, da lahko prav medgeneracijsko sodelovanje prinese najboljše rezultate za naš odbor in občino.

Odbor šteje okoli 50 članov. Ste s tem zadovoljni?

Žargi: To predstavlja dobro osnovo za kakovostno delo, vendar se zavedamo, da vedno obstaja prostor za rast. Naš cilj ni zgolj večje število članov, temveč predvsem aktivni ljudje, ki želijo sodelovati in prispevati k razvoju občine.

Kakšen je profil ljudi, ki se danes vključujejo v vaše delo?

Žargi: Med člani so ljudje različnih poklicev, starosti in življenjskih izkušenj. Povezujejo jih odgovornost, spoštovanje slovenskih vrednot, domoljubje in želja po ustvarjanju boljšega okolja za vse občane.

Ali opažate več zanimanja med mladimi?

Žargi: Da, veseli me, da opažamo vedno več zanimanja tudi med mladimi. Mladi želijo sodelovati, prispevati svoje ideje in so pripravljeni prevzeti odgovornost. Prav zato jim želimo dati priložnost, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti občine.

Kako boste pristopili k pridobivanju novih članov?

Žargi: Najboljši način za pridobivanje novih članov je pošteno delo in odprtost. Če bodo ljudje videli rezultate, bodo lažje prepoznali vrednost našega dela. Verjamem, da dober zgled vedno privabi nove ljudi.

Kaj bi sporočili ljudem, ki še oklevajo?

Žargi: Če bodo ljudje videli rezultate, bodo lažje prepoznali vrednost našega dela. Verjamem, izkušnje ali ideje. Vabim vse, ki želijo aktivno sodelovati pri razvoju občine, da se nam pridružijo. Več ljudi pomeni več različnih pogledov in več možnosti za dobre rešitve.

Zakaj je pomembno, da se ljudje vključujejo v lokalno politiko?

Žargi: Lokalna politika je ljudem najbližja, saj neposredno vpliva na kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Prav na lokalni ravni se odločamo o številnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj občine, infrastrukturo, šolstvo, šport, kulturo in druge pomembne vsebine. Zato menim, da je pomembno, da občani sodelujejo, podajajo svoje predloge in izrazijo svoje mnenje. Aktivni občani so temelj uspešne občine, saj lahko le skupaj oblikujemo odločitve, ki bodo koristile vsem generacijam.

Podpredsednik SDS Majšperk Branko Sluga, predsednik SDS Majšperk Jože Žargi, Mitja Puc podpredsednik SDS Majšperk in predsednik SDM Majšperk

Katere aktivnosti pripravljate v prihodnjih mesecih?

Žargi: V prihodnjih mesecih bomo veliko pozornosti namenili srečanjem z občani in obisku vseh krajevnih skupnosti. Želimo prisluhniti ljudem, slišati njihove predloge in se pogovoriti o izzivih, s katerimi se srečujejo. Nadaljevali bomo tudi s krepitvijo odbora, vključevanjem novih članov ter sodelovanjem z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami. Ob tem bomo začeli pripravljati program za lokalne volitve, ki bo temeljil na dejanskih potrebah občanov.

Boste več poudarka namenili srečanjem z občani?

Žargi: Vsekakor. Neposreden stik z občani je nenadomestljiv in ga ne more nadomestiti nobena druga oblika komunikacije. Le skozi pogovor lahko spoznamo potrebe ljudi, njihove predloge in tudi težave, s katerimi se srečujejo. Želimo biti dostopen odbor, ki bo prisoten med ljudmi in pripravljen prisluhniti vsakemu občanu. Verjamem, da se zaupanje gradi predvsem z iskrenim dialogom in redno prisotnostjo na terenu.

Na kakšen način boste poslušali predloge ljudi?

Žargi: Predloge želimo zbirati na različne načine – na srečanjih z občani, ob obiskih krajevnih skupnosti, na javnih dogodkih ter tudi preko sodobnih komunikacijskih poti. Pomembno se nam zdi, da je vsak občan slišan in da ima možnost predstaviti svoje ideje ali opozoriti na težave. Naš cilj ni zgolj poslušati, temveč dobre pobude tudi preučiti in jih, kjer je mogoče, vključiti v naše delo in program.

Ali načrtujete sodelovanje z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami?

Žargi: Da, takšno sodelovanje je za razvoj občine izjemno pomembno. Društva pomembno prispevajo h kakovosti družbenega življenja, podjetniki ustvarjajo delovna mesta in razvoj, številne organizacije pa s svojim delom bogatijo lokalno okolje. Verjamem, da lahko le s povezovanjem vseh teh deležnikov ustvarimo pogoje za uspešen razvoj občine. Zato bomo vedno odprti za sodelovanje in skupne projekte.

Katere projekte bi posebej izpostavili?

Žargi: Prednost bomo namenili projektom, ki bodo dolgoročno izboljšali kakovost življenja občanov. Posebno pozornost bomo namenili razvoju infrastrukture, skrbi za mlade družine, podpori starejšim, razvoju podjetništva, kmetijstva, športa in kulture. O konkretnih prioritetah pa želimo odločati skupaj z občani, saj najbolje poznajo potrebe svojega okolja.

Kaj menite, da občane trenutno najbolj skrbi?

Žargi: V pogovorih z občani najpogosteje slišimo vprašanja o razvoju občine, kakovosti cestne infrastrukture, prometni varnosti, možnostih za mlade družine ter dostopnosti kakovostnih javnih storitev. Pomembne teme so tudi stanovanjska problematika, podpora gospodarstvu in ohranjanje življenja na podeželju. Naš cilj je te izzive obravnavati odgovorno ter iskati rešitve, ki bodo dolgoročno koristile občanom.

Kako lahko lokalni odbor prispeva k reševanju teh težav?

Žargi: Lokalni odbor lahko veliko prispeva predvsem s tem, da ostaja v stalnem stiku z občani, pozorno spremlja dogajanje v občini in pripravlja kakovostne ter izvedljive predloge. Naš namen ni zgolj opozarjati na težave, ampak iskati rešitve in konstruktivno sodelovati pri njihovem uresničevanju. Prepričan sem, da lahko s spoštljivim dialogom in odgovornim delom dosežemo veliko dobrega.

Kakšno sodelovanje pričakujete z občinskim vodstvom in drugimi političnimi akterji?

Žargi: Pričakujem korektno, spoštljivo, konstruktivno in transparentno sodelovanje. Menim, da morajo biti pri vseh pomembnih odločitvah interesi občanov vedno pred političnimi razlikami. Kadar gre za razvoj občine, je treba znati sodelovati, iskati skupne rešitve in spoštovati različna mnenja. Naš odbor bo vedno zagovarjal odprt dialog, odgovorno ravnanje ter pregledno delovanje v korist vseh občanov.

Predsednik SDS Majšperk Jože Žargi, v ozadju Ptujska gora

Ali ste se že začeli pripravljati na lokalne volitve?

Žargi: Da, priprave že potekajo. Želimo oblikovati močno in povezano ekipo ljudi, ki bodo pripravljeni prevzeti odgovornost za razvoj občine. Program bomo gradili na dejanskih potrebah občanov, zato bomo veliko časa namenili pogovorom z ljudmi in zbiranju njihovih predlogov. Verjamem, da lahko z dobro pripravo in kakovostnim programom pridobimo zaupanje občanov.

Kakšni bodo glavni poudarki vašega programa?

Žargi: V ospredju bodo povezovanje ljudi, podpora mladim in starejšim, razvoj gospodarstva in kmetijstva, izboljšanje infrastrukture ter kakovostnih javnih storitev. Velik poudarek bomo namenili tudi transparentnemu delovanju občine, sodelovanju z občani ter odgovornemu upravljanju javnih sredstev. Želimo program, ki bo realen, izvedljiv in usmerjen v dolgoročni razvoj občine.

Boste iskali tudi nove kandidate za občinski svet?

Žargi: Seveda. Želimo priložnost ponuditi ljudem, ki imajo znanje, izkušnje in voljo delati za dobro občine. Pomembno nam je, da so kandidati pošteni, odgovorni in pripravljeni sodelovati z ljudmi. Verjamem, da lahko s kakovostno ekipo uspešno zastopamo interese občanov in prispevamo k nadaljnjemu razvoju občine.

Kaj mora imeti dober kandidat za lokalne volitve?

Žargi: Predvsem mora kandidat biti pošten, odgovoren in pripravljen poslušati ljudi. Pomembne so tudi delovne navade, spoštljiv odnos do občanov, sposobnost sodelovanja ter pripravljenost iskati rešitve tudi takrat, ko so izzivi zahtevni. Dober kandidat mora znati povezovati ljudi in delovati v dobro celotne skupnosti. Tako, da delamo na tem, da takega človeka tudi dobimo.

Kakšna pričakovanja imate glede rezultata na prihajajočih volitvah?

Žargi: Na volitve gledamo z optimizmom in odgovornostjo. Prepričan sem, da bodo občani znali prepoznati iskreno delo, odprtost in pripravljenost sodelovati pri razvoju občine. Naš cilj ni zgolj dober volilni rezultat, ampak predvsem pridobiti zaupanje ljudi z resnim in odgovornim delom.

Kaj vas osebno najbolj motivira pri delu za lokalno skupnost?

Žargi: Največja motivacija so ljudje in želja, da skupaj ustvarjamo boljše pogoje za življenje v naši občini. Veseli me, kadar lahko s svojim delom prispevam k rešitvi kakšne težave ali podpiram dobre pobude občanov. Verjamem, da lahko vsak s svojim znanjem in pripravljenostjo za sodelovanje prispeva k pozitivnim spremembam.

Veliko podporo odboru daje tudi ministrica SDS Suzana Lep Šimenko. Slika ja nastala v času kampanje za državnozborske volitve. Slika: FB stran SDS Majšperk

Je kakšen cilj, ki bi ga posebej radi uresničili?

Žargi: Moja želja je, da bi OO SDS Majšperk postal prepoznaven kot aktiven, odprt in povezovalen odbor, ki zna sodelovati z ljudmi in prisluhniti njihovim potrebam. Želim si, da bi bili prepoznani po poštenem delu, odgovornosti in pripravljenosti iskati rešitve za dobro občine. Takšno zaupanje se gradi postopoma, z delom in dejanji.

Kakšno sporočilo bi namenili vašim podpornikom?

Žargi: Vsem se iskreno zahvaljujem za podporo, zaupanje in vse pobude, ki jih delite z nami. Vabim vas, da ostanete aktivni, sodelujete pri razvoju občine in nam sporočate svoje predloge. Le s skupnim delom, spoštovanjem in odprtim dialogom lahko ustvarimo občino, v kateri bomo vsi radi živeli.

Kaj bi zaželeli ob začetku novega obdobja delovanja odbora?

Žargi: Vsem občankam in občanom želim predvsem veliko zdravja, osebnega zadovoljstva, medsebojnega spoštovanja in optimizma. Verjamem, da lahko s sodelovanjem, odgovornostjo in iskrenim odnosom naredimo veliko dobrega za Majšperk. Naša vrata bodo odprta za vse, ki želijo s svojimi idejami in delom prispevati k razvoju naše občine.

Posebna zahvala: Branko Sluga, slike osebni arhiv

The post Intervju, Jože Žargi, predsednik SDS Majšperk: “Neposreden stik z občani je nenadomestljiv!” appeared first on e-Maribor.

V poletnem intervjuju so se ustvarjalci podcasta Desni mikrofon pogovarjali z zanimivim človekom Tomažem Grajfonerjem. Inovatorjem, ki je v Slovenijo prinesel nekaj novega. Izumil je namreč šopkomat.

Tomaž Grajfoner je star 24 let, podjetnik in lastnik podjetja, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo šopkomatov. Pri svojem delu ga vodi predvsem želja po nenehnem raziskovanju, učenju in iskanju novih rešitev. Pravi, da je vedno mogoče stvari narediti bolje, zato si nenehno postavlja nove izzive. 

Kdo ste in kako bi se predstavili našim bralcem?
Grajfoner: Sem podjetnik, ki verjame, da lahko tudi tradicionalne dejavnosti postanejo sodobnejše, dostopnejše in bolj prijazne do uporabnikov. Vedno me je zanimalo iskanje rešitev za vsakdanje izzive, zato sem razvil prvi slovenski šopkomat – inovacijo, ki omogoča nakup svežega cvetja kadarkoli, ne glede na odpiralni čas.

Kako ste prišli na idejo, da razvijete prvi slovenski šopkomat?
Grajfoner: Ko smo začeli raziskovati trg, smo ugotovili, da v Sloveniji nihče ne izdeluje šopkomatov. Vsi so bili uvoženi, s tem pa se pojavljajo številni izzivi – od dolgih dobavnih rokov rezervnih delov, pomanjkanja pooblaščenih serviserjev in 24-urne tehnične podpore do tega, da imajo številni ponudniki pri nas zgolj prodajne zastopnike. To pomeni, da lahko ob okvari uporabnik ali lastnik na rešitev čaka tudi več tednov.
Želeli smo razviti slovenski produkt, pri katerem lahko kupcem ponudimo hitro podporo, lasten razvoj, servis in stalne nadgradnje. Naš cilj ni bil le izdelati še en šopkomat, ampak postaviti nov standard kakovosti, zanesljivosti in uporabniške izkušnje.

Kaj vas je navdihnilo za to inovacijo? Je bila za idejo kakšna osebna zgodba ali izkušnja?
Grajfoner: Vedno sem rad spremljal inovacije in sodobne tehnologije. Opazil sem, da so klasični prodajni avtomati v zadnjih letih napredovali zelo malo – največja novost je bilo predvsem dodajanje kartičnega plačila oziroma POS terminala. Mi pa smo želeli narediti precej več. Pogrešali smo napredne funkcije, kot so FIFO sistem za pravilno rotacijo izdelkov, možnost prodaje posameznega cveta s posebnim revolverskim sistemom, baterijsko napajanje, ki ob izpadu elektrike ohrani delovanje avtomata in zaščiti izdelke, uporabo umetne inteligence za prepoznavanje prodajnih vzorcev, napovedovanje prodaje in zmanjševanje kala ter različne uporabniške ravni, kot so lastnik, zaposleni in serviser.

Vaša vizija pa ni le šopkomat?

Grajfoner: Res je. Naša vizija ni bila razviti samo šopkomata. Danes razvijamo celotno družino sodobnih avtomatov – od šopkomatov, darilomatov, pecivomatov, zelenjavomatov do pekaromatov. Z veliko odgovornostjo in ponosom lahko rečem, da so naši avtomati med najsodobnejšimi ntrgu, če ne celo najsodobnejši. Konkurenca sicer ponuja kakovostne rešitve, vendar smo prinvsakem avtomatu našli nekaj, kar bi bilo mogoče izboljšati. Zato smo analizirali številne avtomate iz panoge, združili njihove najboljše lastnosti in odpravili njihove pomanjkljivosti.
Rezultat je avtomat, ki je zanesljiv, modularen, pripravljen na prihodnje nadgradnje in zasnovan za dolgo življenjsko dobo. Ob rednem vzdrževanju ocenjujemo, da bo njegova življenjska doba približno 15 let.

Kako dolgo je trajal razvoj šopkomata – od prve ideje do delujočega izdelka?
Grajfoner: Od prve ideje do prvega delujočega šopkomata je minilo približno leto in pol. V tem času smo razvijali tehnične rešitve, testirali različne načine hlajenja, priprave šopkov ter uporabniško izkušnjo, saj smo želeli, da je končni izdelek zanesljiv, enostaven za uporabo in pripravljen na vsakodnevno delovanje.

S kakšnimi največjimi izzivi ste se srečevali med razvojem?
Grajfoner: Največji izziv je bil zagotoviti, da cvetje ostane sveže tudi v avtomatu. Poleg tega je bilo treba razviti zanesljiv sistem hlajenja, plačevanja, logistiko polnjenja avtomata ter uporabnikom ponuditi preprost in varen način nakupa. Veliko časa smo namenili tudi testiranjem različnih komponent, saj smo želeli izdelati avtomat, ki bo zanesljivo deloval vrsto let.

Kje se vaš šopkomat razlikuje od podobnih rešitev v tujini?
Grajfoner: Naš šopkomat je rezultat lastnega slovenskega razvoja in je nastal na podlagi podrobne analize številnih rešitev na svetovnem trgu. Pri razvoju smo želeli odpraviti pomanjkljivosti, ki smo jih opazili pri drugih proizvajalcih, ter uporabnikom ponuditi sodobnejšo, zanesljivejšo in dolgoročno vzdržnejšo rešitev. Poleg kakovosti cvetja in odlične uporabniške izkušnje naš avtomat odlikujejo napredne funkcije, kot so FIFO sistem, možnost prodaje posameznega cveta, baterijsko napajanje ob izpadu elektrike, umetna inteligenca za analizo prodaje in zmanjševanje kala, modularna zasnova ter lasten razvoj, servis in tehnična podpora v Sloveniji. Prav zaradi tega lahko kupcem zagotavljamo hitrejšo pomoč, redne posodobitve in dolgoročno zanesljivost.

Kako deluje šopkomat in kakšne prednosti prinaša kupcem?
Grajfoner: Uporabnik na zaslonu izbere želeni šopek, opravi plačilo in izbrani šopek se samodejno odpre v prevzemnem predalu. Nakup je hiter, preprost in varen. Največje prednosti so dostopnost 24 ur na dan, vse dni v letu, vedno sveži šopki, hitro plačilo ter možnost nakupa tudi takrat, ko so cvetličarne zaprte. Želimo, da lahko ljudje razveselijo svoje najbližje kadarkoli.

Kakšni so bili prvi odzivi uporabnikov? Vas je kaj posebej presenetilo?
Grajfoner: Odzivi so bili izjemno pozitivni. Najbolj me je presenetilo, kako hitro so ljudje sprejeli nov način nakupa cvetja. Veliko uporabnikov nam je povedalo, da so si takšno rešitev želeli že dolgo, številni pa so bili navdušeni tudi nad kakovostjo šopkov in enostavnostjo uporabe. Takšni odzivi so nam potrdili, da smo razvili rešitev, ki jo trg dejansko potrebuje.

Kako pomembna sta danes inovativnost in digitalizacija tudi v tradicionalnih dejavnostih, kot je cvetličarstvo?
Grajfoner: Mislim, da sta danes ključnega pomena. Tradicionalne dejavnosti imajo veliko vrednost, vendar jim lahko sodobne tehnologije pomagajo postati še bolj dostopne, učinkovite in prijazne do uporabnikov. Inovacije niso namenjene temu, da nadomestijo tradicijo, ampak da jo nadgradijo. Ravno povezovanje kakovostnega izdelka z napredno tehnologijo ustvarja dodano vrednost, ki jo danes vse bolj cenijo.

Ste morali pri razvoju sodelovati z različnimi strokovnjaki ali ste večino projekta izpeljali sami?
Grajfoner: Projekt je zahteval sodelovanje različnih strokovnjakov – od strojništva, elektronike in programiranja do oblikovanja ter cvetličarske stroke. Takšne inovacije ne nastanejo čez noč in tudi ne z delom enega človeka. Za uspešen razvoj je bilo potrebno veliko sodelovanja, testiranja in izmenjave znanja. Sam sem vodil razvoj in vizijo projekta, vendar verjamem, da so najboljši rezultati vedno plod dobrega timskega dela.

Kako ste financirali razvoj projekta? Ste prejeli podporo kakšnega razpisa ali investitorja?
Grajfoner: Začetni razvoj smo financirali predvsem z lastnimi sredstvi in postopnim vlaganjem v razvoj. Verjeli smo v svojo idejo in korak za korakom gradili projekt. Veliko nam pomeni tudi, da smo že v začetni fazi prejeli številna prednaročila. To ni samo finančna podpora, ampak predvsem potrditev, da ljudje verjamejo v našo zgodbo in naš razvoj. Ob tej priložnosti bi se rad iz srca zahvalil vsem kupcem, partnerjem in podpornikom za izkazano zaupanje. Brez vas danes ne bi bili tam, kjer smo. Vaša podpora nam daje dodatno energijo in odgovornost, da vsak dan razvijamo še boljše izdelke.

Kot mlad podjetnik – kaj vas najbolj motivira pri ustvarjanju novih rešitev?
Grajfoner: Največja motivacija je občutek, da lahko z dobro idejo ljudem olajšaš vsakdan. Še posebej me veseli, ko vidim, da uporabniki naše rešitve uporabljajo, jih priporočajo naprej in nam zaupajo. Zaupanje je za mlade podjetnike izjemno pomembno.  Na začetku poti namreč še nimamo desetletij referenc ali kilometrine, ki bi govorila sama zase. Prav zato je naša pot pogosto precej težja, saj si moramo vsako zaupanje šele prislužiti. Vsaka nova stranka, vsak partner in vsak kupec, ki verjame v nas, nam pomeni ogromno.

Kaj ste se na tej podjetniški poti naučili o sebi?
Grajfoner: Predvsem to, da so potrpežljivost, prilagodljivost in vztrajnost pogosto pomembnejše od same ideje. Naučil sem se tudi, kako pomembno je poslušati ljudi in njihove povratne informacije, saj prav uporabniki najbolje pokažejo, kaj potrebujejo. Še posebej pa sem spoznal, kako veliko pomeni zaupanje ljudi ter podpora družine, prijateljev, sodelavcev in vseh, ki verjamejo v tvojo zgodbo. Ko imaš ob sebi ljudi, ki te spodbujajo tudi takrat, ko je najtežje, je vsaka ovira bistveno lažje premagljiva.

Kakšne načrte imate za prihodnost? Načrtujete širitev šopkomatov po Sloveniji ali tudi v tujino?
Grajfoner: Naš cilj je širitev po Sloveniji, hkrati pa smo že naredili pomembne korake tudi na mednarodnih trgih. Danes imamo že podpisane pogodbe z distributerji za Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Severno Makedonijo, Južno Korejo, države Severne Afrike, Francijo in Slovaško. Seveda pa ostajamo odprti tudi za nova partnerstva in sodelovanja. Pilotna testiranja že uspešno potekajo v Sloveniji. V kratkem prihaja prva serija avtomatov za slovenski in hrvaški trg, do konca leta pa načrtujemo prve dobave tudi v ostale države. Naša vizija je jasna – želimo ponuditi to uporabniško izkušnjo po vsem svetu. Verjamemo, da je kupec kralj, zato bomo vsako leto organizirali srečanja in seminarje za naše kupce ter partnerje. Tam bodo lahko povedali, kaj si želijo, katere funkcije pogrešajo in kaj bi bilo mogoče izboljšati. Prepričani smo, da se lahko razvijamo v pravo smer le tako, da poslušamo ljudi, ki naše izdelke vsak dan uporabljajo.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki imajo dobro poslovno idejo, vendar še oklevajo z njenim uresničevanjem?
Grajfoner: Naj ne čakajo na popoln trenutek, ker ga običajno ni. Če verjameš v svojo idejo, jo je treba čim prej preizkusiti v praksi. Poslušajte uporabnike, učite se iz napak in se ne bojte neuspehov. Največ napak naredimo takrat, ko zaradi strahu sploh ne naredimo prvega koraka. Vsaka velika zgodba se je nekoč začela kot ideja.

“Vsaka velika inovacija se začne z idejo, vendar uspe šele takrat, ko jo spremeniš v rešitev, ki ljudem resnično koristi.” Pravi Tomaž Grjfoer
Naj bo to opomnik, da prihodnost ne pripada tistim, ki le sanjajo, ampak tistim, ki svoje ideje spremenijo v rešitve, ki ljudem resnično izboljšajo življenje.

Intervju so pripravili ustvarjalci podcasta “Desni mikrofon”,

The post Intervju Tomaž Grajfoner: Mladi inovator, ki je ustvaril Šopkomat. appeared first on e-Maribor.