Tokrat smo se v našem podcastu pogovarjali z Brankom Slugo. Človekom, ki je v življenju prestal številne težke preizkušnje. Po tem, ko mu v Sloveniji po hudi prometni nesreči niso mogli ali hoteli pomagati, je rešitev za svoje zdravje poiskal v tujini. V Indiji, Švici, Tajski in v Franciji. Danes Sluga živi skoraj normalno življenje, bije pa pravni boj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Z Brankom Slugo se je pogovarjal urednik portala e-maribor.si Mitja Grmovšek.

Zdravstvena zgodba Branka Sluge se je po njegovih besedah začela po fizičnem napadu leta 2007, pozneje pa so jo dodatno zapletle prometne nesreče. Skoraj dve desetletji je iskal diagnoze in zdravljenje za dolgotrajne bolečine ter nevrološke in funkcionalne težave, ki so vplivale na hojo, delo in družinsko življenje. Danes pravi, da se po več operacijah počuti bistveno bolje, vendar zdravljenje še ni povsem končano, odprt pa ostaja tudi njegov spor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Od poškodb do zdravljenja v tujini

Sluga v pogovoru poudarja, da je pomoč v tujini iskal, ker po njegovem prepričanju v Sloveniji ni dobil ustrezne in pravočasne obravnave. Kot pomembni strokovni usmeritvi omenja priporočili maksilofacialnega kirurga dr. Bogdana Čizmarevića in nevrokirurga akad. prof. dr. Vinka V. Dolenca, ki naj bi mu zaradi zahtevnosti poškodb svetovala nadaljnjo obravnavo zunaj države.

Kritičen je do neskladij med tem, kar naj bi mu zdravniki povedali ustno, in zapisi v izvidih. Pravi tudi, da so bile njegove težave v določenih obdobjih obravnavane kot psihiatrične, medtem ko je sam vztrajal, da imajo telesni vzrok. 

Leta 2014 je zdravljenje nadaljeval v Švici, kjer je po njegovih navedbah opravil rehabilitacijo in operativni poseg. Ko se je stanje pozneje poslabšalo, je pomoč poiskal še v Indiji. Tam je prestal operacijo vratne hrbtenice na ravni C3–C4, po kateri je, kot opisuje, znova lažje hodil in zmogel stopnice. Zdravljenje je zaradi kompleksnosti poškodb nadaljeval z dodatnimi posegi v Indiji, na Tajskem in v Franciji.

Kot pomembno razliko izpostavlja sodelovanje tujih strokovnjakov: kadar posamezni zdravnik posega ni mogel opraviti, ga je usmeril k specialistu z ustreznimi izkušnjami. Po Slugovem mnenju je takšno povezovanje pri njegovi domači obravnavi manjkalo. Navaja še, da mu po operaciji v Indiji priporočene intenzivne fizioterapije in zdraviliške rehabilitacije niso odobrili, zavrnjen pa naj bi bil tudi obrazec S2 za nadaljevanje zdravljenja v tujini.

Po vrnitvi iz Indije ga na rehabilitacijo nihče ni želel sprejeti

Po operacijah v Indiji sem se vrnil v Slovenijo s priporočilom za nadaljnjo rehabilitacijo, vendar se je začel nov boj. V UKC Maribor mi obravnave niso mogli zagotoviti, zato so mi izročili dolg seznam zunanjih izvajalcev. Kot je Sluga dejal sta ga sprejela šele MTC Fontana in M2X Club. Pri obeh je moral osebno predstaviti tuje izvide in operacijsko dokumentacijo, preden sta so se odločili za sodelovanje. Pri njih še danes opravlja fizioterapijo in kineziološko vadbo.

Visoki stroški in spor z ZZZS, ki je še vedno na sodišču

Zdravljenje je močno poseglo v finančno varnost družine. Sluga stroške rehabilitacije in posega v Švici ocenjuje na približno 60.000 evrov, zdravljenje v Indiji, na Tajskem in v Franciji pa na dodatnih približno 120.000 evrov. Denar je po njegovih besedah zagotovil s pomočjo družine, posameznikov in humanitarne organizacije, deloma pa tudi s prodajo premoženja. Sluga poudarja, da odhod v tujino zanj ni bil izbira zaradi udobja, ampak izhod v sili, potem ko doma ni videl druge možnosti.

Sluga od ZZZS zahteva povračilo stroškov zdravljenja v tujini in kritje nadaljnje potrebne obravnave. ZZZS se po njegovih navedbah pri odločanju sklicuje tudi na konziliarna mnenja UKC Ljubljana in UKC Maribor, do katerih sam ni dobil celovitega dostopa oziroma za katera zatrjuje, da mu niso bila izročena.

Postopek je še na sodišču. Sluga je kritičen, ker naj bi se kljub številnim tujim mnenjem, operacijskim zapisnikom in ugotovljenim poškodbam še vedno iskalo predvsem mnenje slovenskih univerzitetnih ustanov, katerih pretekla obravnava je del spora. Opozarja tudi na domnevna neskladja v zdravstveni dokumentaciji (njegovo dokumentacijo hranimo v našem uredništvu) in pravi, da je glede nekaterih zapisov vložil prijave pri pristojnih organih.

Primer odpira širša vprašanja pacientovih pravic: kaj lahko stori pacient, če doma ne dobi posega, tuji specialisti, pa ga pozneje opravijo in dokumentirajo izboljšanje? Kako lahko izpolni formalne pogoje za zdravljenje v tujini, če ne dobi napotitve? In kakšno težo imajo dokumentacija tujih ustanov ter njihovi rezultati pri domačem odločanju? Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da letos Sluga, kot je dejal v podcastu, potrebuje še en poseg in morebitno menjavo obraznih ploščic v Lionu v Franciji. Za odhod tja, pa Sluga ponovno potrebuje odobritev ZZZS, drugače bo moral tudi te stroške plačati kar sam.

»Naj ne obupajo«

Sluga pravi, da v postopkih namerava vztrajati. Njegov cilj ni le povračilo denarja, temveč tudi strokovna presoja, zakaj so bila priporočila in poznejše ugotovitve tujih zdravnikov tako dolgo brez ustreznega odziva slovenskih ustanov.

Drugim pacientom v podobnem položaju sporoča, naj ne obupajo. Če potrebne obravnave doma ne dobijo, naj poiščejo dodatno strokovno mnenje, po potrebi tudi v tujini, ter vztrajajo pri svojih pravicah. Njegova zgodba kaže, kako se lahko zdravstvena težava spremeni v dolgotrajen pravni, finančni in življenjski boj.

Oglejte si celoten podcast

To je le kratek povzetek pogovora. Branko Sluga v celotnem podcastu podrobneje predstavi svojo zdravstveno pot, posamezne posege, težave pri pridobivanju napotitev in povračilu stroškov ter načrte za nadaljevanje postopkov.

Vabljeni k ogledu celotnega podcasta portala e-maribor.si:

slike: Osebni arhiv Branko Sluga

The post Podcast Branko Sluga. V sporu z ZZZS. V Sloveniji bi umrl, šele v tujini pa so mu pomagali. appeared first on e-Maribor.

Lokalna politika se začne tam, kjer ljudje najbolj občutijo odločitve – v domači občini. Majšperk je kraj z bogato tradicijo, velikim razvojnim potencialom in številnimi izzivi, ki zahtevajo jasne ideje ter aktivne ljudi. Med tistimi, ki že vrsto let soustvarjajo politično dogajanje v občini, je tudi Jože Žargi, predsednik Občinskega odbora SDS Majšperk.

V pogovoru smo se z njim dotaknili aktualnega političnega dogajanja v občini, priprav na prihajajoče lokalne volitve, delovanja občinskega odbora SDS ter njegove vizije razvoja Majšperka. Spregovoril je tudi o tem, kaj si občani najbolj želijo, kakšne spremembe so po njegovem mnenju potrebne in kakšno vlogo ima pri tem največja opozicijska stranka v Sloveniji. Intervju z njim je pripravil urednik portala e-maribor.si, Mitja Grmovšek.

Pred vami je iskren pogovor z Jožetom Žargijem, predsednikom OO SDS Majšperk.

Gospod Žargi, najprej iskrene čestitke ob izvolitvi na čelo novega odbora. Kako ste sprejeli zaupanje članov?

Žargi: Najprej se iskreno zahvaljujem vsem članom za izkazano zaupanje. To zaupanje razumem predvsem kot veliko odgovornost in obvezo, da bomo skupaj gradili aktiven, povezan in odprt odbor. Verjamem v timsko delo, spoštovanje različnih mnenj in odprto komunikacijo. Le s sodelovanjem lahko dosežemo dobre rezultate, ki bodo v korist občanov in celotne občine. 

Kako bi predstavili novi odbor in kakšno vizijo ste si zastavili za prihodnje obdobje?

Žargi: Novi odbor združuje izkušene člane in nove obraze, ki prinašajo svežo energijo ter nove ideje. To je dobra kombinacija, saj izkušnje in mladost dopolnjujeta druga drugo. Želimo biti odbor, ki bo prisoten med ljudmi, prisluhnil njihovim pobudam in skupaj z njimi iskal rešitve. Naša vizija je graditi zaupanje, povezovati ljudi ter prispevati k razvoju občine Majšperk.

Odbor je dobil tudi nekaj novih obrazov. Kako ste sestavili ekipo in kaj pričakujete od posameznih članov?

Žargi: Pri oblikovanju ekipe smo iskali ljudi, ki so pripravljeni prispevati svoje znanje, izkušnje in čas. Vsak član ima svoje sposobnosti in verjamem, da lahko vsak pomembno prispeva. Pričakujem odgovornost, medsebojno spoštovanje, pripravljenost na sodelovanje ter iskreno delo za skupno dobro občine.

Jože Žargi, predsednik SDS Majšperk

Katere bodo prve naloge novega odbora?

Žargi: Najprej želimo utrditi delo odbora in okrepiti sodelovanje med člani. Veliko pozornosti bomo namenili srečanjem z občani, zbiranju njihovih pobud in pripravam na prihajajoče lokalne volitve. Prav tako bomo nadaljevali s širjenjem članstva ter sodelovanjem z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami.

Kako pomembno je sodelovanje med izkušenimi člani in mlajšo generacijo?

Žargi: To sodelovanje je izjemno pomembno. Izkušeni člani prinašajo znanje in dolgoletne izkušnje, mlajša generacija pa nove ideje, energijo in drugačen pogled na prihodnost. Verjamem, da lahko prav medgeneracijsko sodelovanje prinese najboljše rezultate za naš odbor in občino.

Odbor šteje okoli 50 članov. Ste s tem zadovoljni?

Žargi: To predstavlja dobro osnovo za kakovostno delo, vendar se zavedamo, da vedno obstaja prostor za rast. Naš cilj ni zgolj večje število članov, temveč predvsem aktivni ljudje, ki želijo sodelovati in prispevati k razvoju občine.

Kakšen je profil ljudi, ki se danes vključujejo v vaše delo?

Žargi: Med člani so ljudje različnih poklicev, starosti in življenjskih izkušenj. Povezujejo jih odgovornost, spoštovanje slovenskih vrednot, domoljubje in želja po ustvarjanju boljšega okolja za vse občane.

Ali opažate več zanimanja med mladimi?

Žargi: Da, veseli me, da opažamo vedno več zanimanja tudi med mladimi. Mladi želijo sodelovati, prispevati svoje ideje in so pripravljeni prevzeti odgovornost. Prav zato jim želimo dati priložnost, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti občine.

Kako boste pristopili k pridobivanju novih članov?

Žargi: Najboljši način za pridobivanje novih članov je pošteno delo in odprtost. Če bodo ljudje videli rezultate, bodo lažje prepoznali vrednost našega dela. Verjamem, da dober zgled vedno privabi nove ljudi.

Kaj bi sporočili ljudem, ki še oklevajo?

Žargi: Če bodo ljudje videli rezultate, bodo lažje prepoznali vrednost našega dela. Verjamem, izkušnje ali ideje. Vabim vse, ki želijo aktivno sodelovati pri razvoju občine, da se nam pridružijo. Več ljudi pomeni več različnih pogledov in več možnosti za dobre rešitve.

Zakaj je pomembno, da se ljudje vključujejo v lokalno politiko?

Žargi: Lokalna politika je ljudem najbližja, saj neposredno vpliva na kakovost njihovega vsakdanjega življenja. Prav na lokalni ravni se odločamo o številnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj občine, infrastrukturo, šolstvo, šport, kulturo in druge pomembne vsebine. Zato menim, da je pomembno, da občani sodelujejo, podajajo svoje predloge in izrazijo svoje mnenje. Aktivni občani so temelj uspešne občine, saj lahko le skupaj oblikujemo odločitve, ki bodo koristile vsem generacijam.

Podpredsednik SDS Majšperk Branko Sluga, predsednik SDS Majšperk Jože Žargi, Mitja Puc podpredsednik SDS Majšperk in predsednik SDM Majšperk

Katere aktivnosti pripravljate v prihodnjih mesecih?

Žargi: V prihodnjih mesecih bomo veliko pozornosti namenili srečanjem z občani in obisku vseh krajevnih skupnosti. Želimo prisluhniti ljudem, slišati njihove predloge in se pogovoriti o izzivih, s katerimi se srečujejo. Nadaljevali bomo tudi s krepitvijo odbora, vključevanjem novih članov ter sodelovanjem z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami. Ob tem bomo začeli pripravljati program za lokalne volitve, ki bo temeljil na dejanskih potrebah občanov.

Boste več poudarka namenili srečanjem z občani?

Žargi: Vsekakor. Neposreden stik z občani je nenadomestljiv in ga ne more nadomestiti nobena druga oblika komunikacije. Le skozi pogovor lahko spoznamo potrebe ljudi, njihove predloge in tudi težave, s katerimi se srečujejo. Želimo biti dostopen odbor, ki bo prisoten med ljudmi in pripravljen prisluhniti vsakemu občanu. Verjamem, da se zaupanje gradi predvsem z iskrenim dialogom in redno prisotnostjo na terenu.

Na kakšen način boste poslušali predloge ljudi?

Žargi: Predloge želimo zbirati na različne načine – na srečanjih z občani, ob obiskih krajevnih skupnosti, na javnih dogodkih ter tudi preko sodobnih komunikacijskih poti. Pomembno se nam zdi, da je vsak občan slišan in da ima možnost predstaviti svoje ideje ali opozoriti na težave. Naš cilj ni zgolj poslušati, temveč dobre pobude tudi preučiti in jih, kjer je mogoče, vključiti v naše delo in program.

Ali načrtujete sodelovanje z društvi, podjetniki in drugimi organizacijami?

Žargi: Da, takšno sodelovanje je za razvoj občine izjemno pomembno. Društva pomembno prispevajo h kakovosti družbenega življenja, podjetniki ustvarjajo delovna mesta in razvoj, številne organizacije pa s svojim delom bogatijo lokalno okolje. Verjamem, da lahko le s povezovanjem vseh teh deležnikov ustvarimo pogoje za uspešen razvoj občine. Zato bomo vedno odprti za sodelovanje in skupne projekte.

Katere projekte bi posebej izpostavili?

Žargi: Prednost bomo namenili projektom, ki bodo dolgoročno izboljšali kakovost življenja občanov. Posebno pozornost bomo namenili razvoju infrastrukture, skrbi za mlade družine, podpori starejšim, razvoju podjetništva, kmetijstva, športa in kulture. O konkretnih prioritetah pa želimo odločati skupaj z občani, saj najbolje poznajo potrebe svojega okolja.

Kaj menite, da občane trenutno najbolj skrbi?

Žargi: V pogovorih z občani najpogosteje slišimo vprašanja o razvoju občine, kakovosti cestne infrastrukture, prometni varnosti, možnostih za mlade družine ter dostopnosti kakovostnih javnih storitev. Pomembne teme so tudi stanovanjska problematika, podpora gospodarstvu in ohranjanje življenja na podeželju. Naš cilj je te izzive obravnavati odgovorno ter iskati rešitve, ki bodo dolgoročno koristile občanom.

Kako lahko lokalni odbor prispeva k reševanju teh težav?

Žargi: Lokalni odbor lahko veliko prispeva predvsem s tem, da ostaja v stalnem stiku z občani, pozorno spremlja dogajanje v občini in pripravlja kakovostne ter izvedljive predloge. Naš namen ni zgolj opozarjati na težave, ampak iskati rešitve in konstruktivno sodelovati pri njihovem uresničevanju. Prepričan sem, da lahko s spoštljivim dialogom in odgovornim delom dosežemo veliko dobrega.

Kakšno sodelovanje pričakujete z občinskim vodstvom in drugimi političnimi akterji?

Žargi: Pričakujem korektno, spoštljivo, konstruktivno in transparentno sodelovanje. Menim, da morajo biti pri vseh pomembnih odločitvah interesi občanov vedno pred političnimi razlikami. Kadar gre za razvoj občine, je treba znati sodelovati, iskati skupne rešitve in spoštovati različna mnenja. Naš odbor bo vedno zagovarjal odprt dialog, odgovorno ravnanje ter pregledno delovanje v korist vseh občanov.

Predsednik SDS Majšperk Jože Žargi, v ozadju Ptujska gora

Ali ste se že začeli pripravljati na lokalne volitve?

Žargi: Da, priprave že potekajo. Želimo oblikovati močno in povezano ekipo ljudi, ki bodo pripravljeni prevzeti odgovornost za razvoj občine. Program bomo gradili na dejanskih potrebah občanov, zato bomo veliko časa namenili pogovorom z ljudmi in zbiranju njihovih predlogov. Verjamem, da lahko z dobro pripravo in kakovostnim programom pridobimo zaupanje občanov.

Kakšni bodo glavni poudarki vašega programa?

Žargi: V ospredju bodo povezovanje ljudi, podpora mladim in starejšim, razvoj gospodarstva in kmetijstva, izboljšanje infrastrukture ter kakovostnih javnih storitev. Velik poudarek bomo namenili tudi transparentnemu delovanju občine, sodelovanju z občani ter odgovornemu upravljanju javnih sredstev. Želimo program, ki bo realen, izvedljiv in usmerjen v dolgoročni razvoj občine.

Boste iskali tudi nove kandidate za občinski svet?

Žargi: Seveda. Želimo priložnost ponuditi ljudem, ki imajo znanje, izkušnje in voljo delati za dobro občine. Pomembno nam je, da so kandidati pošteni, odgovorni in pripravljeni sodelovati z ljudmi. Verjamem, da lahko s kakovostno ekipo uspešno zastopamo interese občanov in prispevamo k nadaljnjemu razvoju občine.

Kaj mora imeti dober kandidat za lokalne volitve?

Žargi: Predvsem mora kandidat biti pošten, odgovoren in pripravljen poslušati ljudi. Pomembne so tudi delovne navade, spoštljiv odnos do občanov, sposobnost sodelovanja ter pripravljenost iskati rešitve tudi takrat, ko so izzivi zahtevni. Dober kandidat mora znati povezovati ljudi in delovati v dobro celotne skupnosti. Tako, da delamo na tem, da takega človeka tudi dobimo.

Kakšna pričakovanja imate glede rezultata na prihajajočih volitvah?

Žargi: Na volitve gledamo z optimizmom in odgovornostjo. Prepričan sem, da bodo občani znali prepoznati iskreno delo, odprtost in pripravljenost sodelovati pri razvoju občine. Naš cilj ni zgolj dober volilni rezultat, ampak predvsem pridobiti zaupanje ljudi z resnim in odgovornim delom.

Kaj vas osebno najbolj motivira pri delu za lokalno skupnost?

Žargi: Največja motivacija so ljudje in želja, da skupaj ustvarjamo boljše pogoje za življenje v naši občini. Veseli me, kadar lahko s svojim delom prispevam k rešitvi kakšne težave ali podpiram dobre pobude občanov. Verjamem, da lahko vsak s svojim znanjem in pripravljenostjo za sodelovanje prispeva k pozitivnim spremembam.

Veliko podporo odboru daje tudi ministrica SDS Suzana Lep Šimenko. Slika ja nastala v času kampanje za državnozborske volitve. Slika: FB stran SDS Majšperk

Je kakšen cilj, ki bi ga posebej radi uresničili?

Žargi: Moja želja je, da bi OO SDS Majšperk postal prepoznaven kot aktiven, odprt in povezovalen odbor, ki zna sodelovati z ljudmi in prisluhniti njihovim potrebam. Želim si, da bi bili prepoznani po poštenem delu, odgovornosti in pripravljenosti iskati rešitve za dobro občine. Takšno zaupanje se gradi postopoma, z delom in dejanji.

Kakšno sporočilo bi namenili vašim podpornikom?

Žargi: Vsem se iskreno zahvaljujem za podporo, zaupanje in vse pobude, ki jih delite z nami. Vabim vas, da ostanete aktivni, sodelujete pri razvoju občine in nam sporočate svoje predloge. Le s skupnim delom, spoštovanjem in odprtim dialogom lahko ustvarimo občino, v kateri bomo vsi radi živeli.

Kaj bi zaželeli ob začetku novega obdobja delovanja odbora?

Žargi: Vsem občankam in občanom želim predvsem veliko zdravja, osebnega zadovoljstva, medsebojnega spoštovanja in optimizma. Verjamem, da lahko s sodelovanjem, odgovornostjo in iskrenim odnosom naredimo veliko dobrega za Majšperk. Naša vrata bodo odprta za vse, ki želijo s svojimi idejami in delom prispevati k razvoju naše občine.

Posebna zahvala: Branko Sluga, slike osebni arhiv

The post Intervju, Jože Žargi, predsednik SDS Majšperk: “Neposreden stik z občani je nenadomestljiv!” appeared first on e-Maribor.

V poletnem intervjuju so se ustvarjalci podcasta Desni mikrofon pogovarjali z zanimivim človekom Tomažem Grajfonerjem. Inovatorjem, ki je v Slovenijo prinesel nekaj novega. Izumil je namreč šopkomat.

Tomaž Grajfoner je star 24 let, podjetnik in lastnik podjetja, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo šopkomatov. Pri svojem delu ga vodi predvsem želja po nenehnem raziskovanju, učenju in iskanju novih rešitev. Pravi, da je vedno mogoče stvari narediti bolje, zato si nenehno postavlja nove izzive. 

Kdo ste in kako bi se predstavili našim bralcem?
Grajfoner: Sem podjetnik, ki verjame, da lahko tudi tradicionalne dejavnosti postanejo sodobnejše, dostopnejše in bolj prijazne do uporabnikov. Vedno me je zanimalo iskanje rešitev za vsakdanje izzive, zato sem razvil prvi slovenski šopkomat – inovacijo, ki omogoča nakup svežega cvetja kadarkoli, ne glede na odpiralni čas.

Kako ste prišli na idejo, da razvijete prvi slovenski šopkomat?
Grajfoner: Ko smo začeli raziskovati trg, smo ugotovili, da v Sloveniji nihče ne izdeluje šopkomatov. Vsi so bili uvoženi, s tem pa se pojavljajo številni izzivi – od dolgih dobavnih rokov rezervnih delov, pomanjkanja pooblaščenih serviserjev in 24-urne tehnične podpore do tega, da imajo številni ponudniki pri nas zgolj prodajne zastopnike. To pomeni, da lahko ob okvari uporabnik ali lastnik na rešitev čaka tudi več tednov.
Želeli smo razviti slovenski produkt, pri katerem lahko kupcem ponudimo hitro podporo, lasten razvoj, servis in stalne nadgradnje. Naš cilj ni bil le izdelati še en šopkomat, ampak postaviti nov standard kakovosti, zanesljivosti in uporabniške izkušnje.

Kaj vas je navdihnilo za to inovacijo? Je bila za idejo kakšna osebna zgodba ali izkušnja?
Grajfoner: Vedno sem rad spremljal inovacije in sodobne tehnologije. Opazil sem, da so klasični prodajni avtomati v zadnjih letih napredovali zelo malo – največja novost je bilo predvsem dodajanje kartičnega plačila oziroma POS terminala. Mi pa smo želeli narediti precej več. Pogrešali smo napredne funkcije, kot so FIFO sistem za pravilno rotacijo izdelkov, možnost prodaje posameznega cveta s posebnim revolverskim sistemom, baterijsko napajanje, ki ob izpadu elektrike ohrani delovanje avtomata in zaščiti izdelke, uporabo umetne inteligence za prepoznavanje prodajnih vzorcev, napovedovanje prodaje in zmanjševanje kala ter različne uporabniške ravni, kot so lastnik, zaposleni in serviser.

Vaša vizija pa ni le šopkomat?

Grajfoner: Res je. Naša vizija ni bila razviti samo šopkomata. Danes razvijamo celotno družino sodobnih avtomatov – od šopkomatov, darilomatov, pecivomatov, zelenjavomatov do pekaromatov. Z veliko odgovornostjo in ponosom lahko rečem, da so naši avtomati med najsodobnejšimi ntrgu, če ne celo najsodobnejši. Konkurenca sicer ponuja kakovostne rešitve, vendar smo prinvsakem avtomatu našli nekaj, kar bi bilo mogoče izboljšati. Zato smo analizirali številne avtomate iz panoge, združili njihove najboljše lastnosti in odpravili njihove pomanjkljivosti.
Rezultat je avtomat, ki je zanesljiv, modularen, pripravljen na prihodnje nadgradnje in zasnovan za dolgo življenjsko dobo. Ob rednem vzdrževanju ocenjujemo, da bo njegova življenjska doba približno 15 let.

Kako dolgo je trajal razvoj šopkomata – od prve ideje do delujočega izdelka?
Grajfoner: Od prve ideje do prvega delujočega šopkomata je minilo približno leto in pol. V tem času smo razvijali tehnične rešitve, testirali različne načine hlajenja, priprave šopkov ter uporabniško izkušnjo, saj smo želeli, da je končni izdelek zanesljiv, enostaven za uporabo in pripravljen na vsakodnevno delovanje.

S kakšnimi največjimi izzivi ste se srečevali med razvojem?
Grajfoner: Največji izziv je bil zagotoviti, da cvetje ostane sveže tudi v avtomatu. Poleg tega je bilo treba razviti zanesljiv sistem hlajenja, plačevanja, logistiko polnjenja avtomata ter uporabnikom ponuditi preprost in varen način nakupa. Veliko časa smo namenili tudi testiranjem različnih komponent, saj smo želeli izdelati avtomat, ki bo zanesljivo deloval vrsto let.

Kje se vaš šopkomat razlikuje od podobnih rešitev v tujini?
Grajfoner: Naš šopkomat je rezultat lastnega slovenskega razvoja in je nastal na podlagi podrobne analize številnih rešitev na svetovnem trgu. Pri razvoju smo želeli odpraviti pomanjkljivosti, ki smo jih opazili pri drugih proizvajalcih, ter uporabnikom ponuditi sodobnejšo, zanesljivejšo in dolgoročno vzdržnejšo rešitev. Poleg kakovosti cvetja in odlične uporabniške izkušnje naš avtomat odlikujejo napredne funkcije, kot so FIFO sistem, možnost prodaje posameznega cveta, baterijsko napajanje ob izpadu elektrike, umetna inteligenca za analizo prodaje in zmanjševanje kala, modularna zasnova ter lasten razvoj, servis in tehnična podpora v Sloveniji. Prav zaradi tega lahko kupcem zagotavljamo hitrejšo pomoč, redne posodobitve in dolgoročno zanesljivost.

Kako deluje šopkomat in kakšne prednosti prinaša kupcem?
Grajfoner: Uporabnik na zaslonu izbere želeni šopek, opravi plačilo in izbrani šopek se samodejno odpre v prevzemnem predalu. Nakup je hiter, preprost in varen. Največje prednosti so dostopnost 24 ur na dan, vse dni v letu, vedno sveži šopki, hitro plačilo ter možnost nakupa tudi takrat, ko so cvetličarne zaprte. Želimo, da lahko ljudje razveselijo svoje najbližje kadarkoli.

Kakšni so bili prvi odzivi uporabnikov? Vas je kaj posebej presenetilo?
Grajfoner: Odzivi so bili izjemno pozitivni. Najbolj me je presenetilo, kako hitro so ljudje sprejeli nov način nakupa cvetja. Veliko uporabnikov nam je povedalo, da so si takšno rešitev želeli že dolgo, številni pa so bili navdušeni tudi nad kakovostjo šopkov in enostavnostjo uporabe. Takšni odzivi so nam potrdili, da smo razvili rešitev, ki jo trg dejansko potrebuje.

Kako pomembna sta danes inovativnost in digitalizacija tudi v tradicionalnih dejavnostih, kot je cvetličarstvo?
Grajfoner: Mislim, da sta danes ključnega pomena. Tradicionalne dejavnosti imajo veliko vrednost, vendar jim lahko sodobne tehnologije pomagajo postati še bolj dostopne, učinkovite in prijazne do uporabnikov. Inovacije niso namenjene temu, da nadomestijo tradicijo, ampak da jo nadgradijo. Ravno povezovanje kakovostnega izdelka z napredno tehnologijo ustvarja dodano vrednost, ki jo danes vse bolj cenijo.

Ste morali pri razvoju sodelovati z različnimi strokovnjaki ali ste večino projekta izpeljali sami?
Grajfoner: Projekt je zahteval sodelovanje različnih strokovnjakov – od strojništva, elektronike in programiranja do oblikovanja ter cvetličarske stroke. Takšne inovacije ne nastanejo čez noč in tudi ne z delom enega človeka. Za uspešen razvoj je bilo potrebno veliko sodelovanja, testiranja in izmenjave znanja. Sam sem vodil razvoj in vizijo projekta, vendar verjamem, da so najboljši rezultati vedno plod dobrega timskega dela.

Kako ste financirali razvoj projekta? Ste prejeli podporo kakšnega razpisa ali investitorja?
Grajfoner: Začetni razvoj smo financirali predvsem z lastnimi sredstvi in postopnim vlaganjem v razvoj. Verjeli smo v svojo idejo in korak za korakom gradili projekt. Veliko nam pomeni tudi, da smo že v začetni fazi prejeli številna prednaročila. To ni samo finančna podpora, ampak predvsem potrditev, da ljudje verjamejo v našo zgodbo in naš razvoj. Ob tej priložnosti bi se rad iz srca zahvalil vsem kupcem, partnerjem in podpornikom za izkazano zaupanje. Brez vas danes ne bi bili tam, kjer smo. Vaša podpora nam daje dodatno energijo in odgovornost, da vsak dan razvijamo še boljše izdelke.

Kot mlad podjetnik – kaj vas najbolj motivira pri ustvarjanju novih rešitev?
Grajfoner: Največja motivacija je občutek, da lahko z dobro idejo ljudem olajšaš vsakdan. Še posebej me veseli, ko vidim, da uporabniki naše rešitve uporabljajo, jih priporočajo naprej in nam zaupajo. Zaupanje je za mlade podjetnike izjemno pomembno.  Na začetku poti namreč še nimamo desetletij referenc ali kilometrine, ki bi govorila sama zase. Prav zato je naša pot pogosto precej težja, saj si moramo vsako zaupanje šele prislužiti. Vsaka nova stranka, vsak partner in vsak kupec, ki verjame v nas, nam pomeni ogromno.

Kaj ste se na tej podjetniški poti naučili o sebi?
Grajfoner: Predvsem to, da so potrpežljivost, prilagodljivost in vztrajnost pogosto pomembnejše od same ideje. Naučil sem se tudi, kako pomembno je poslušati ljudi in njihove povratne informacije, saj prav uporabniki najbolje pokažejo, kaj potrebujejo. Še posebej pa sem spoznal, kako veliko pomeni zaupanje ljudi ter podpora družine, prijateljev, sodelavcev in vseh, ki verjamejo v tvojo zgodbo. Ko imaš ob sebi ljudi, ki te spodbujajo tudi takrat, ko je najtežje, je vsaka ovira bistveno lažje premagljiva.

Kakšne načrte imate za prihodnost? Načrtujete širitev šopkomatov po Sloveniji ali tudi v tujino?
Grajfoner: Naš cilj je širitev po Sloveniji, hkrati pa smo že naredili pomembne korake tudi na mednarodnih trgih. Danes imamo že podpisane pogodbe z distributerji za Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Severno Makedonijo, Južno Korejo, države Severne Afrike, Francijo in Slovaško. Seveda pa ostajamo odprti tudi za nova partnerstva in sodelovanja. Pilotna testiranja že uspešno potekajo v Sloveniji. V kratkem prihaja prva serija avtomatov za slovenski in hrvaški trg, do konca leta pa načrtujemo prve dobave tudi v ostale države. Naša vizija je jasna – želimo ponuditi to uporabniško izkušnjo po vsem svetu. Verjamemo, da je kupec kralj, zato bomo vsako leto organizirali srečanja in seminarje za naše kupce ter partnerje. Tam bodo lahko povedali, kaj si želijo, katere funkcije pogrešajo in kaj bi bilo mogoče izboljšati. Prepričani smo, da se lahko razvijamo v pravo smer le tako, da poslušamo ljudi, ki naše izdelke vsak dan uporabljajo.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki imajo dobro poslovno idejo, vendar še oklevajo z njenim uresničevanjem?
Grajfoner: Naj ne čakajo na popoln trenutek, ker ga običajno ni. Če verjameš v svojo idejo, jo je treba čim prej preizkusiti v praksi. Poslušajte uporabnike, učite se iz napak in se ne bojte neuspehov. Največ napak naredimo takrat, ko zaradi strahu sploh ne naredimo prvega koraka. Vsaka velika zgodba se je nekoč začela kot ideja.

“Vsaka velika inovacija se začne z idejo, vendar uspe šele takrat, ko jo spremeniš v rešitev, ki ljudem resnično koristi.” Pravi Tomaž Grjfoer
Naj bo to opomnik, da prihodnost ne pripada tistim, ki le sanjajo, ampak tistim, ki svoje ideje spremenijo v rešitve, ki ljudem resnično izboljšajo življenje.

Intervju so pripravili ustvarjalci podcasta “Desni mikrofon”,

The post Intervju Tomaž Grajfoner: Mladi inovator, ki je ustvaril Šopkomat. appeared first on e-Maribor.

V sobotnem intervjuju smo se tokrat pogovarjali s predsednikom Mlade Slovenije (MSi), podmladkom stranke Nova Slovenija, Davidom Tomažinom. Je magister zgodovine in filozofije. Funkcijo predsednika je prevzel 12. aprila 2025 na 25. kongresu Mlade Slovenije v Portorožu.

Najprej seveda čestitke ob 25-letnici delovanja podmladka MSi in čestitke za predsednikovanje podmladku. Kako ocenjujete trenutno zanimanje mladih za politiko v Sloveniji?

Tomažin: Hvala lepa za želje. Zanimanje mladih za politiko se povečuje, saj mladi zavračajo pasivnost inprevzemajo odgovornosti. Čutim velik ponos, da so Novo Slovenijo volili primarno mladi, da so nam zaupali svoj glas v času, ko se je mlade na srednjih šolah cenzuriralo in se jim prepovedovalo izvedbo soočenj pred volitvami v želji po večji participaciji. Prav s podmladkom peljem zgodbo pozitivnosti in konstruktivnosti, ki je tako redko slišana v slovenski politiki. To mladi hočejo in tudi potrebujejo.

Zakaj ste se vi sami odločili za vstop v politiko in zakaj prav v NSi?

Tomažin: Ker nisem hotel stati križem rok. Še štiri leta nazaj bi te čukavo pogledal, če bi mi rekel, da bom kdaj v kakšni politični stranki, zdaj pa kot predsednik podmladka tretje najmočnejše politične sile v državi vodim boj za študentski s.p., za stvar, ki bo pomagala ogromno mladim v Sloveniji pri vzpostavitvi svojega posla in večjemu zaslužku. To je noro! Marsikaj se da, če se hoče, ampak v Sloveniji še ostaja socialistična miselnost »kaj pa bojo sosedje rekli« in »ta je pa bogat, zato je izkoriščevalec«, s katero je potrebno presekati. Nova Slovenija je edina stranka znotraj katere se počutim dobro in za katero vem, da jo vodi misel po skupnem dobrem in kjer se ljudje dejansko trudijo izboljšati svet. Niso vsi politiki isti.

Kakšna je danes vloga Mlade Slovenije v slovenskem političnem prostoru?

Tomažin: Opozarjati na probleme mladih in prinašati rešitve na te probleme. Podjetna mladina je v tej državi hudo diskriminirana, zato smo zaštartali projekt študentskega s.p.! Mlade se je cenzuriralo pri izvedbi soočenj na srednjih šolah, zato smo na to javno opozorili. Mlade v jugovzhodni Sloveniji skrbi varnost (se še spomnimo umora v Novem mestu?), zato smo predsednika vlade pozvali k odstopu, saj je problematiko zanemarjal in se posmehoval izraženim skrbem mladih. Smo relevantni in slišani, želimo pa si še več projektov, ki bodo izboljšala položaj mladih v Sloveniji.

Koliko članov trenutno šteje podmladek in ali opažate rast zanimanja med mladimi?

Tomažin: Trenutno nas je že krepko čez 1000, članstvo pa raste iz tedna v teden. Pridruži se nam veliko mladih, ki jih vsaj malo zanima politika, potem pa se tukaj najdemo sami taki, ki ne nasedamo lažem, ki se jih lansira v javnost, in sami taki, ki želimo Slovenijo vsaj en malo izboljšati.

Trenutno nas je že krepko čez 1000, članstvo pa raste iz tedna v teden.

Mlada Slovenija s predsednikom NSi Jernejem Vrtovcem

Katere teme najbolj zanimajo mlade člane?

Tomažin: Naše mlade najbolj zanimajo ekonomija (ker so podjetni in nadobudni), stanovanjska problematika (ker si želijo živeti v svoji nepremičnini), duševno zdravje (ker želijo izboljšati pogled mladih na svet) ter vrednote današnjega časa.

Kako bi Mlada Slovenija reševala stanovanjsko problematiko, zaposlovanje, šolstvo, davke?

Tomažin: Ufff gromozansko področje. Predvsem z večjim zaupanjem v ljudi, decentralizacijo in razbremenitvijo ljudi, da bodo opolnomočeni lahko sami reševali probleme. Stanovanjsko problematiko z več in hitrejšimi gradnjami, s sproščanjem praznih stanovanj ter pospešenimi gradnjami študentskih domov. Zaposlovanje z uvedbo študentskega s.p. in z močnejšim ozaveščanjem mladih glede njihovih pravic in dolžnosti. Šolstvo s posodobitvijo učnih načrtov in povečanjem avtonomije vodstev šol. Država bi davke morala razumno zmanjšati ter optimizirati svoje poslovanje, da ne bi več tako veliko trošila (živimo namreč v dobi umetne intelegence, kjer stroj opravi celodnevno delo uradnika v nekaj minutah, ni hudič, da lahko izboljšamo tudi delovanje javne uprave).

Kako pomembno je za podmladek sodelovanje z drugimi političnimi mladinskimi organizacijami in ali boste pripravili skupno kakšne projekte?

Tomažin: Mi imamo svoj program in svoja načela. Sodelujemo projektno, ko se najde skupna volja. Če bo vlada, računamo na veliko več sodelovanja tudi z drugimi mladinskimi organizacijami. Urediti želimo status prostovoljca na fakultetah, izboljšati položaj mladih prevzemnikov kmetij, prepoznati vrednost največjih mladinskih organizacij, ki bistveno doprinesejo h kvaliteti vzgoje mladine v državi. Idej ne manjka!

Kako sodelujete z največjim političnim podmladkom Slovensko demokratsko mladino?

Tomažin: Sodelujemo projektno, denimo v nedavni novinarski konferenci glede Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, kjer nas je 6 podmladkov (MSi, SDM, Mladi Demokrati, Resni.carji, NG SLS in FOKUS) podalo skupno izjavo. Sicer pa drug drugega vsako leto povabimo na kongrese, da ohranimo stike. Radi pa pridejo tudi na naš vsakoletni gala dogodek Modri gala ples.

Mladi predstavniki desne sredine

Se vam zdi, da desnosredinske stranke v Sloveniji znajo dovolj dobro nagovoriti mlade volivce?

Tomažin: Vedno bolje, ampak še ne dovolj dobro. Mladi ne padejo več na generične floskule in tri ure dolge govore o tem, kako je bilo leta 1975. Zanima jih, ali bodo lahko pri 25 letih imeli stanovanje, družino in normalno življenje. Menim, da mlajše generacije naravno gravitirajo proti strankam, ki izkazujejo stabilnost, odgovornost in kulturo dialoga. Zato ne verjamem, da je uspeh na volitvah zgolj plod političnih strank, pač pa tudi razvitega in zdravega instinkta današnje mladine.

Kje vidite največje razlike med mladimi na levem in desnem političnem polu?

Tomažin: Največja razlika je v pogledu na človeka. Desni pol bolj verjame, da je človek sposoben ustvarjati, graditi in prevzemati odgovornost. Levi pol pa pogosto vidi rešitev predvsem v več države, več regulacije in več nadzora. Če mi mladega vidimo kot sposobnega, ga levica vidi kot šibkega, ki ga mora država stalno braniti in zagovarjati. Mi želimo mladino izobraziti, da se bo sama sposobna spopasti z izzivi sedanjosti, levica pa želi govoriti namesto mladine in ji pri tem odvzeti resnično možnost svobode. Ampak iskreno, ogromno mladih sploh ni ideoloških. Sam opažam, da mlade predvsem zanima, kdo jim bo omogočil bolj normalno življenje. Če nekdo dela, študira in se trudi, noče poslušati, da je problem družbe samo zato, ker želi nekaj ustvariti zase.

Ne verjamem, da je uspeh na volitvah zgolj plod političnih strank, pač pa tudi razvitega in zdravega instinkta današnje mladine.

Katere vrednote želite kot predsednik podmladka najbolj poudarjati?

Tomažin: Človekovo dostojanstvo, svobodo, varnost in pravičnost. To niso samo lepe besede za na plakat. To so temeljne vrednote Nove Slovenije. Če mlad človek ne more do stanovanja, če ga je strah povedati svoje mnenje ali če vidi, da sistem nagrajuje veze namesto truda, potem te vrednote v praksi ne obstajajo. Želim graditi organizacijo, kjer je delavnost nagrajena, kjer je normalno, da pomagaš drugemu, spoštuješ drugačno mnenje in kjer podjetnost ni nekaj sramotnega, ampak nekaj pozitivnega.

Člani Mlade Slovenije

Dekan FDV Samo Uhan je mlade volivce desnih političnih opcij označil za »neumne«, kakšno je vaše mnenje o tem?

Tomažin: Točno zaradi takih izjav mladi izgubljajo zaupanje v akademsko in politično elito. Predstavljajte si odziv, če bi nekdo mlade leve volivce označil za neumne. Bil bi medijski potres. Demokracija pomeni, da spoštuješ človeka tudi takrat, ko voli drugače kot ti. Meni je fascinantno, da nekateri govorijo o strpnosti, potem pa polovico mladih zmerjajo samo zato, ker imajo drugačne vrednote. To ni akademska širina, to je politična zaprtost. Sicer je pa že Voltaire dobro rekel: »Ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš.« Ko bi vsaj tega bil sposoben fakultetni dekan.

Kako gledate na aktualno politično dogajanje in preteklo delo vlade, ki se poslavlja, torej vlade Roberta Goloba?

Tomažin: Golobov trud rad primerjam z razvpito nesposobnostjo navadnih golobov ustvariti gnezdo za svoja jajca. Kot je Golob zapustil položaj z državo v 2 miljardnem deficitu in s sramotnim ugledom, tako tudi golobi ne znajo poskrbeti za to, da bi se njihovo potomstvo lahko razvijalo v prijetnem gnezdu. Mladi še vedno čakajo na stanovanja, čakalne vrste v zdravstvu so absurdne, davki rastejo, ljudje pa imajo občutek, da država postaja vedno dražja in manj učinkovita. Mene najbolj moti aroganca oblasti, ta občutek, da so vsi, ki opozarjajo na probleme, avtomatsko označeni za sovražnike ali “nevarne”. Politika bi morala ljudi povezovati, ne pa jih deliti na “naše” in “vaše”.

Mladi se danes preveč selijo v tujino? Kaj bi morali spremeniti?

Tomažin: Ja, in to je alarm za celo državo. Nihče ne gre z veseljem stran od družine, prijateljev in domače hrane od babice. Mladi odhajajo, ker imajo občutek, da bodo drugje hitreje prišli do stanovanja, boljšega plačila in bolj sproščenega okolja za delo. Slovenija mora postati država priložnosti, ne pa država kompliciranja. Če mlad človek dela in ustvarja, mu mora država pomagati, ne pa ga dušiti.

Stanovanjska problematika postaja ena ključnih tem mladih. Kakšne rešitve predlaga NSi, oziroma vaš podmladek?

Tomažin: Najprej več gradnje. Če v Ljubljani gradimo stanovanje dlje, kot snemajo novo sezono neke Netflix serije, imamo problem. Potrebujemo hitrejše postopke, več študentskih domov, sproščanje praznih stanovanj na trg in več podpore mladim družinam pri prvem stanovanjskem vprašanju (tole smo že sprejeli v interventnem zakonu). Veliko mladih si želi lastnega doma, ne pa da pri 35 letih še vedno išče cimra na Facebook skupinah.

članice Mlade Slovenije

Kako pomembna so družbena omrežja pri političnem nagovarjanju mladih?

Tomažin: Izredno pomembna. Če danes nisi na družbenih omrežjih, za mlade praktično ne obstajaš. Ne moreš snemati “cringe” TikTokov in misliti, da si zdaj kul politik. Družbena omrežja so super, ker omogočajo direkten stik z mladimi brez filtrov medijev. So pa tudi nevarna, ker nagrajujejo kričanje, površinskost in dramo. Zato skušamo delati vsebino, ki je hkrati zabavna in tudi vsebinska.

V javnosti pogosto slišimo, da mladi izgubljajo zaupanje v tradicionalne medije in politiko. Kako vi gledate na ta trend?

Tomažin: Pada ne samo zaupanje v medije, pač pa tudi njihova svoboda (uradno merljivi podatki). To je posledica tega, da ljudje opažajo njihova dvojna merila. Mladi danes preverjajo informacije sami, gledajo podcaste, berejo komentarje, spremljajo različne vire. In ko opazijo, da nekateri mediji ene politike ščitijo, druge pa konstantno napadajo, začne zaupanje padati. Rešitev ni cenzura ali utišanje ljudi, ampak več transparentnosti in poštenosti medijev.

Kakšno je vaše stališče do vse pogostejših pritiskov na svobodo govora na družbenih omrežjih?

Tomažin: Svoboda govora je temelj demokracije. Seveda obstajajo meje pri grožnjah ali nasilju, ampak danes se pod oznako “sovražni govor” pogosto skriva tudi samo drugačno mnenje. Če se mladi začnejo bati govoriti, kaj mislijo, potem družba postane zelo nevarna, v njej pa dobivajo moč zgolj ekstremisti. Jaz si želim družbe, kjer se lahko normalno pogovarjamo tudi takrat, ko se ne strinjamo.

Svoboda govora je temelj demokracije.

Kako komentirate očitke, da imajo podmladki političnih strank premalo vpliva na odločitve matičnih strank?

Tomažin: Odvisno od stranke. Pri nas se glas Mlade Slovenije sliši. Če se ne bi, danes ne bi govorili o študentskem s.p.-ju. Seveda si vedno želimo še več vpliva, ampak poanta podmladka ni samo deliti letakov in nositi zastav, pač pa se tudi učiti od naših političnih veljakov in z njimi sodelovati, saj je naš cilj namreč isti. Podmladek mora biti motor novih idej, pa tudi pritisk na starejše generacije, da ne zaspijo.

Kaj bi danes sporočili mladim, ki razmišljajo o vstopu v politiko, pa jih je strah izpostavljanja ali kritik?

Tomažin: Če si normalen človek, te bo politika prej ali slej razočarala. Ampak če vsi normalni ljudje ostanejo tiho, potem prostor zasedejo najbolj glasni ekstremi. Kritike bodo vedno. Če objaviš sliko psa, bo nekdo jezen. Če predlagaš nižje davke, bo isto nekdo jezen. Važno je, da delaš po svoji vesti in da veš, zakaj si šel v politiko. Slovenija potrebuje več mladih, ki si upajo stopiti naprej.

Kako se lahko včlanijo prav v Mlado Slovenijo?

Tomažin: Zelo enostavno: preko naše spletne strani ali družbenih omrežij (predvsem Instagram). Lahko pa tudi samo pridejo na kakšen naš dogodek, ker smo precej odprta ekipa. Nihče ne pričakuje, da bo nekdo prvi dan znal govoriti kot politik. Tudi jaz nisem. Pomembno je samo, da imaš voljo nekaj narediti in da ti ni vseeno za Slovenijo.

Letos praznujete 25-letnico delovanja podmladka. Takrat ste tudi vi postali predsednik? Kako ste praznovali?

Tomažin: To je dokaz, da Mlada Slovenija ni samo nek projekt za eno generacijo, ampak skupnost mladih, ki že 25 let vzgaja aktivne ljudi, politike, podjetnike, prostovoljce in prijateljstva za celo življenje (naš predsednik Vrtovec tudi rad pove, da Mlada Slovenija združuje tudi na romantičen način, saj je prav na žurki v Mladi Sloveniji spoznal svojo bodočo ženo). Praznovali smo delovno in hkrati sproščeno, z dogodki, srečanji in predvsem s pogledom naprej. Cilj ni živeti od stare slave, ampak ustvariti še boljših naslednjih 25 let.

Mlada Slovenija ni samo nek projekt za eno generacijo, ampak skupnost mladih, ki že 25 let vzgaja aktivne ljudi.

Kakšni so vaši osebni politični načrti za prihodnost? Vas vidimo tudi v državni politiki?

Tomažin: Trenutno sem osredotočen predvsem na Mlado Slovenijo in projekte, ki jih peljemo. Politika me zanima predvsem kot prostor, kjer lahko dejansko izboljšaš stvari. Če bom nekoč ocenil, da lahko še bolj prispevam tudi v državni politiki, potem mogoče. Ampak nisem šel v politiko zaradi funkcije ali naziva. Šel sem zato, ker nočem jamrati. Ker hočem nekaj narediti.

Hvala za intervju in vse dobro vam in podmladku Nove Slovenije.

The post Intervju s predsednikom Mlade Slovenije: “Mladi danes preverjajo informacije sami!” appeared first on e-Maribor.

V družbo portala e-maribor.si, smo tokrat povabili novo poslanko Državnega zbora, vodjo poslanske skupine Resnica Katjo Kokot. Že takoj je postala ena od bolj prepoznavnih novoizvoljenih poslancev. Svoje mnenje pove brez dlake na jeziku. Najbolj pa je postala znana, po svoji izjavi o kavčih, ki jih imajo v pisarni poslanske skupine Levice.

Kako bi na kratko opisali svojo pot od veterinarske stroke do državne politike?

Katja Kokot: Študij veterinarske medicine sem zaključila leta 2007, za mano je več kot 15 let dela v praksi. Zaradi vedno bolj nemogočih predpisov in pogojev za delo je naraščala moja želja po aktivnem sooblikovanju politike, ki posega v vse pore našega življenja. To je bilo še posebej očitno v času moje samozaposlitve in vodenja lastne ambulante, ko so nekateri nesmisli prerasli mejo, pri kateri se bi mi še splačalo vztrajati v sistemu, ki preveč vzame, premalo da in te dobesedno demotivira. V letu 2021 sem se tako pridružila državljanskemu gibanju Resni.ca, z željo po aktivnem oblikovanju politike v naši državi.

Kaj vas je osebno motiviralo, da ste se pridružili stranki Resnica?

Katja Kokot: Direktna komunikacija z ljudmi, manj stroge strukture znotraj stranke, ter dejstvo, da je šlo za novo stranko, ki je bila odprta za nove ideje in ljudi.

V kolikšni meri ste sodelovali pri oblikovanju programa stranke in katere rešitve so vam najbližje?

Katja Kokot: Glede na to, da sem se stranki priključila kmalu po njeni formalni ustanovitvi, lahko rečem, da sem v veliki meri oblikovala tudi sam program stranke. Kasneje, ko so se nam pridružili strokovnjaki iz različnih področjih smo program seveda nadgrajevali in dopolnjevali. Meni so osebno najbližje rešitve, ki naslavljajo korupcijo, davčno, stanovanjsko in kmetijsko politiko, sem tudi članica programskega sveta stranke Resni.ca.

Kako bi opisali sodelovanje s predsednikom stranke Zoranom Stevanovićem?

Katja Kokot: Sodelovanje bi lahko opisala kot direktno, neposredno, morda celo brez filtra. Sama ne maram napravljanja in ovinkarjenja, zato cenim vsakega, ki je zmožen takega odnosa. Sam pri sebi moraš biti dovolj samozavesten, da nisi takoj užaljen, če je kdo s tabo res neposreden.  Najino sodelovanje je od samega začetka temeljilo na obojestranskem spoštovanju.

Katja Kokot s predsednikom stranke Zoranom Stevanovićem

Prihajate iz Dupleka – kako lokalno okolje vpliva na vaše delo v državnem zboru?

Katja Kokot: Ja, Duplek se pozna v mojem govoru brez filtra, odličnem sarkazmu, ter v pogledu na svet, ki stoji trdno na tleh. Tu živimo ljudje, ki vemo, kaj pomeni delo. Ne samo v službi, pač pa tudi delo okoli hiše, na vrtu, njivi, z živino, vinogradu, v gozdu… Tu živimo trpežni, delovni ljudje, ki težko gledamo razsipavanje z našim javnim denarjem. In predvsem težko razumemo trditve, da zna država bolje razpolagati z našim denarjem, kot znamo mi sami.

Katja Kokot je Doktor veterinarske medicine. Študij je končala na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, trenutno opravlja še magistrski študij managementa in prava. Na državnozborskih volitvah 2022 je na listi stranke Resni.ca prvič kandidirala za poslanko. Dobila je 448 glasov (3,85 odstotka) in ni osvojila poslanskega mandata. Na evropskih volitvah 2024 je kandidirala na sedmem mestu liste Resni.ce. Prejela je 243 preferenčnih glasov, stranki preboj v Evropski parlament ni uspel. Januarja 2026 jo je Resni.ca evidentirala in znova potrdila za kandidatko na državnozborskih volitvah 2026 na listi stranke. Slednja se je s 5,5% glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije, Kokot je v domačem volilnem okraju Maribor III je prejela 897 glasov (7,69 odstotka) in bila izvoljena za poslanko. Kmalu po izvolitvi je postala vodja poslanske skupine Resni.ca.

Kako gledate na prometno problematiko in vožnjo v Ljubljani – so potrebne sistemske spremembe?

Katja Kokot: Trenutne vožnje v Ljubljano in nazaj mi vzamejo od 2-3 ure v eno smer…torej enkrat več, kot bi to bilo normalno.  Menim, da bi morali tovorni tranzit čim prej preusmeriti na vlake, ali pa urediti cenovno politiko vinjet tako, da bi se tovornjakom veliko bolj splačalo voziti ponoči.  Prav tako bi morali čim prej urediti zakonodajo tako, da ne bi bilo omejitev za nočno delo na avtocestah. Nesprejemljivo je, da se odpirajo daljši odseki gradbišča na avtocesti, potem pa se na tem gradbišču ne konča z deli v najkrajšem možnem roku. Dela bi se morala izvajati neprekinjeno, v treh delovnih izmenah in tako bi se drastično skrajšal čas, ko bi celotni odseki avtoceste bili pod delovnimi zaporami.

Je bila infrastruktura po vašem mnenju v dobrih rokah pod vlado Roberta Goloba?

Katja Kokot: Boljše vprašanje je, v čigavih rokah je bil (je) denar za infrastukturo pod vlado Roberta Goloba…

Ste v vaši poslanski skupini že dobili kakšen “kavč”, glede na to, da jih ima Levica kar 9?

Katja Kokot: Ne, nismo. Osebno nasprotujem strošku nakupu novega “kavča” na račun Državnega zbora, tako čakamo na kakšnega rabljenega…oziroma, če ga ne bo, tudi ne bo nič narobe. Dva “kavča” sta v avli pred veliko dvorano, pa se lahko usedemo tudi tam.

Kako odgovarjate na navedbe revije Mladina glede vašega poklica veterinarke?

Katja Kokot: Daljši zapis na to temo, skupaj z dokazili sem objavila na svojem FB profilu. Tako ni potrebna nobena dodatna razlaga, zame je ta zgodba zaključena in ji ne želim namenjati dodatne pozornosti. Menim pa, da Mladina objavlja te vsebine po naročilu, kar pa je najhuje, res ne izbirajo sredstev za diskreditacijo tistih, ki niso po njihovem političnem okusu.

Napovedali ste tožbo – kaj konkretno želite doseči s pravnim postopkom?

Katja Kokot: Mladina je sicer objavila samo moj zapis v razdelek pisma bralcev, zato bom najprej ponovno zaprosila za popravek. Ker to ni popravek. To ne spada pod pisma bralcev.

Kako komentirate tovrstni način komunikacije in groženje?

Katja Kokot: Gabi se nam. Kot družba smo zblazneli, če se nam kaj takega zdi normalno. Gre za ustrahovanje poslanke z namenom, da se prepreči njeno delo. Gre za nedemokratično držo tistih, ki ne spoštujejo drugačnega mnenja in menijo, da je potrebno ustrahovati in diskreditirati vse tiste, ki razmišljajo in delujejo drugače. Kot javna oseba sem dolžna večjo mero različnih mnenj, vendar pa obstaja meja tam, kjer nekdo napoveduje neka konkretna dejanja proti določeni osebi.

Ste presenečeni nad sovražnostjo in sprenevedanjem nekaterih poslancev Levice in Gibanja Svoboda?

Katja Kokot: Malo pa res. Takoj po volitvah so imeli naše telefonske številke na hitrem klicu, zdaj pa smo razredni sovražnik številka ena.  Šli smo na pogajanja na vse strani. Ne razumem, zakaj nas je potrebno napadati, če smo se odločili sodelovati s strankami, ki imajo programska stališča bližje našim? Če je to definicija sprenevedanja, potem sem res rahlo presenečena.

Takoj po volitvah so imeli naše telefonske številke na hitrem klicu, zdaj pa smo razredni sovražnik številka ena. 

V stranki podpirate oblikovanje desno-sredinske vlade. Doživljate zato pritiske z levega političnega pola?

Katja Kokot: Nepopisne. Pod pritiski lahko najdemo grožnje, diskreditacije na družbenih omrežjih, žaljiv govor in po drugi strani celo nespodobne ponudbe za prodajo glasu. Vse to so pritiski, ki jih ni možno zlahka preliti na papir.

Ali želijo vplivati na vaše odločitve tudi poslanci iz levega političnega pola. 

Katja Kokot: Da. Poslanka Grgurevič me je na kavo povabila kmalu po volitvah. Dobili sva se v kavarni na Vurberku. Povabilo sem razumela bolj kot željo po sodelovanju pri lokalni politiki, saj prihaja iz Maribora. A je pogovor potekal v izrazito pokroviteljski drži, kjer sem bila deležna polno nasvetov, kako naj ravnam, razmišljam in delujem. Kot nekdo, ki ni od včeraj na tem svetu, mi tak pristop seveda ni bil všeč. A Spoštljiv odnos do sogovornika pomeni, da mu dopuščaš tudi možnost oblikovanja lastne misli in delovanja, ne pa da mu to poskušaš vsiljevati.

Kako trdna je vaša poslanska skupina glede na vso gnojnico, katero zlivajo na vas?

Katja Kokot: Iskreno lahko povem, da smo v naši poslanski skupini ljudje, ki vemo, zakaj smo tu. In nismo naprodaj. Vsi smo izkušeni in delovni ljudje, ki se ne uklonimo ob prvi težavi ali nelagodju.

Katja Kokot, privatno

Kako komentirate trenutno “luknjo” v državnem proračunu?

Katja Kokot:  Preprosto, človek ne ve, ali bi se smejal, ali jokal.  Ko je bil čas za varčevanje, se je denar brezbrižno zapravljal. Zelo težko bo popraviti nastalo luknjo, ne verjamem pa, da se to lahko zgodi brez takih ali drugačnih varčevalnih ukrepov. Krčenje ministrstev in organov v sestavi je tako prvi pravi korak k optimizaciji poslovanja države. Prizadevala si bom za to, da bodo kmalu sledili tudi ostali nujni ukrepi.

Kje vidite največje odlive javnih sredstev in kako bi jih omejili?

Katja Kokot: Preveliko število ministrstev, in posledično prevelika plačna masa zaposlenih v ministrstvih in organih v sestavi. Prav tako prevelika poraba sredstev v podvajanju javnih služb, agencij, zunanjih izvajalcev… Zelo nehigienično je, da je plačna masa javnega sektorja skoraj večja od realnega sektorja. Tam, kjer bi pa morali poskrbeti za resno razbremenitev plače in bolj realno plačno lestvico, pa smo popolnoma odpovedali…negovalke, strežnice, gasilci, čistilke…

Naslednji največji problem v naši državi je korupcija, preko katere letno odteče 2 milijardi EUR. Gre za težavo, ki ni enostavno rešljiva, je pa vsak korak, narejen v njeno preprečevanje nekaj, kar je treba odločno podpreti. Ti odlivi so v praksi vidni preko raznih aneksov v infrastukturnih projektih, v naročanju v javnem sektorju, v sklepanju raznih avtorskih in drugih pogodb.

Imamo preveliko število ministrstev, in posledično prevelika plačna masa zaposlenih v ministrstvih in organih v sestavi.

Ali podpirate strožje nadzore nad porabo javnega denarja?

Katja Kokot:  Absolutno! Menim, da bi tukaj morali celo iti v korak s časom in v nadzor vključiti posebne sisteme umetne inteligence, ki bi opozarjale na kritične točke v sistemu.

Poznamo vaše stališče do obvezne RTV naročnine. Zakaj bi jo ukinili?

Katja Kokot: Kdo še sploh gleda to? Naj tisti, ki želi to gledati tudi plačuje naročnino na te vsebine.

Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti javni medijski servis?

Katja Kokot: Pluralnost vsebine. Tega pa že dolgo ni več.

Lahko, glede na program stranke rečemo, da sta desna politična stranka?

Katja Kokot: Smo politična stranka. To drži. Niso nam blizu delitve na levo-desne, čeprav sem ob vseh napadih »leve« strani osebno vedno bolj nagnjena v »desno«.

Kakšno vlogo bo odigrala Resnica v mandatu prihajajoče vlade?

Katja Kokot:  Konstruktivnega partnerja, ki si želi delati dobro za ljudi in sooblikovati politiko v naši državi. Stranka Resni.ca je že s svojim vstopom v parlament pustila neizbrisljiv pečat, politiko je približala širši množici in tako povečala zanimanje javnosti za dogajanje v naši državi. To ocenjujem kot izjemno, kajti ravno politična apatija je tista, ki omogoča korupcijo in vodenje politike, ki prazni državno blagajno hitreje, kot se ta lahko polni.

Naj tisti, ki želi to gledati RTV tudi plačuje naročnino na te vsebine.

Kje vidite stranko Resnica čez pet let na političnem parketu?

Katja Kokot:  Na Šubičevi 8 !

Hvala gospa poslanka, da ste si vzeli čas za naš portal in veliko premišljenih potez v mandatu.

Katja Kokot:  Hvala za priložnost in vse dobro.

The post Ekskluzivni intervju Katja Kokot. “Za levico smo razredni sovražnik številka ena!” appeared first on e-Maribor.

V najnovejši epizodi podcasta Desni mikrofon so gostili mariborsko mestno svetnico SDS Tatjana Fetahi, ki je obenem tudi evidentirana kandidatka za poslanko na listi Slovenska demokratska stranka za Državni zbor.

V najnovejši epizodi podcasta Desni mikrofon so gostili mariborsko mestno svetnico SDS Tatjana Fetahi, ki je obenem tudi evidentirana kandidatka za poslanko na listi Slovenska demokratska stranka za Državni zbor.

Fetahi, ki prihaja iz strogega centra Maribor, kjer je tudi rojena, je trenutno v svojem drugem mandatu mestne svetnice. V pogovoru se je dotaknila predvsem gospodarskih tem, saj tudi sama deluje kot podjetnica.

Podjetništvo pod Golobovo vlado

Gostja je bila kritična do razmer pod vlado Robert Golob. Po njenih besedah je podjetnikom vse težje poslovati. Omenila je, da jih je najprej presenetila ureditev glede regresa, zdaj pa še dvig minimalne plače. Ob tem je izpostavila tudi dodatne obremenitve, kot so višji davki, prispevek za dolgotrajno oskrbo in druge finančne obveznosti, ki po njenem mnenju dodatno pritiskajo na gospodarstvo.

Kot pravi, se vse to neposredno preliva v stroške podjetij in posledično vpliva na konkurenčnost ter investicijsko sposobnost slovenskega gospodarstva.

Zadolženost države in občine

Fetahi je opozorila tudi na problem zadolženosti tako države kot Mestne občine Maribor. Po njenem mnenju bo vsak naslednik aktualnega župana Saša Arsenovič soočen z zahtevno finančno situacijo. To bo pomenilo manj manevrskega prostora za nove investicije in več poudarka na konsolidaciji javnih financ.

Ob tem je poudarila, da bi si v mestnem svetu želela več sodelovanja med koalicijo in opozicijo, saj da razvoj mesta zahteva širši politični konsenz.

Ministrstvo v Mariboru?

Ena izmed zanimivejših idej, ki jo je izpostavila, je ponovna umestitev katerega izmed državnih organov v Maribor. Spomnila je, da je mesto že imelo sedež Urada za demografijo, ter ocenila, da ima Maribor ustrezno infrastrukturo in logistične pogoje tudi za morebitno preselitev katerega drugega ministrstva, denimo s področja regionalnega razvoja.

Po njenem mnenju bi to okrepilo pomen drugega največjega slovenskega mesta ter prispevalo k bolj uravnoteženemu razvoju države.

Pogled naprej

Fetahi izraža upanje, da bo z morebitno novo vlado prišlo tudi do nižjih davčnih obremenitev in bolj spodbudnega poslovnega okolja. Če bo izvoljena za poslanko, poudarja, da za njo stoji močna in organizirana politična struktura, ki naj bi po njenem zagotovila stabilno, pravno urejeno in gospodarsko uspešno Slovenijo.

Mestna svetnica MOM Tatjana Fetahi, vlada ki bo sedaj prišla na oblast zna in zmore spreminjati življenje na bolje pic.twitter.com/yoxbduYQfm

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) February 13, 2026

Podcast s Tatjano Fetahi lahko v celoti poslušate na spodnji povezavi:

The post Podcast Tatjana Fetahi: SDS zagotavlja stabilno, pravno urejeno in gospodarsko uspešno Slovenijo. appeared first on e-Maribor.

Igor Škrinjar je slovenski politik, doma v Bistrici ob Dravi. Je podjetnik, športnik in deluje kot predsednik Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) v Rušah ter kot član Občinskega sveta Občine Ruše.

Škrinjar je kot predstavnik SDS v lokalnem političnem okolju aktiven pri oblikovanju in zastopanju strankinih stališč znotraj občinskega sveta. V različnih občinskih delovnih telesih in komisijah sodeluje pri razpravi o proračunskih in upravnih temah ter pri odločanju o lokalnih zadevah. V občinskem svetu se je opazneje izpostavil tudi v javnih sejah, kjer je SDS-ove poglede na vključevanje točk dnevnega reda in vlaganje amandmajev predstavil v dialogu z županjo in drugimi svetniki.

Na lokalnih volitvah je Škrinjar kandidiral na listi SDS “Najboljša ekipa za Ruše” kot eden od kandidatov za občinske svetnike, kjer je bil uvrščen znotraj kandidatne vrste. Škrinjar pa ni samo politik, je tudi športnik. Tek zanj pomeni sprostitev in mu daje zagon za delo.

Igor Škrinjar se spozna tudi na gospodarstvo, saj je v tem sektorju skoraj vse življenje. “30 let sem že v gospodarstvu. In vsako leto je slabše. Nas so na faksu učili že pred 30 leti, da je potrebno odpraviti birokratske ovire. Pri nas pa smo pri tem zaspali!”

“Zaspali smo tudi pri gradbenih dovoljenjih,” pravi Škrinjar. “Gradbena dovoljenja trajajo približno dve do tri leta. Državljani imajo morda denar, zagotovljene kredite, a ne morejo graditi, ker ne dobijo gradbenega dovoljenja.”

Predsednik vlade govori, da imamo super računalnike. Ne vem, kaj bomo vse imeli. Mi pa imamo vedno več obrazcev. Če obiščete upravno enoto ali spletno stran katere od občin, boste videli kup obrazcev. Jaz sem 30 let v biznisu, 30 let sem pravnik, in včasih sam ne znam rešiti teh obrazcev – kako se bo potem znašel državljan, ki ni vešč računalnika in teh postopkov?

Kot pravi Škrinjar, je potrebno delati vse za enostavnejše poslovanje. “Jaz sem prepričan, da bo vlada, ki bo prišla po 22. marcu, poenostavila predvsem postopke pri gradbenih dovoljenjih in postopke pri prostorskih načrtih. Če pogledamo gospodarsko rast, bo v letu 2025 le 1 %, Hrvaška pa nas že prehiteva.”

“Najprej moramo urediti, da bo delo v Sloveniji postalo vrednota, da ne bomo poslušali: ‘saj se mi ne splača delati!'”

Če ne pride do sprememb, bo v Sloveniji velik problem za delavce in delodajalce, saj je potrebno razbremeniti plače, davke in dajatve. “Jaz bi ukinil plačevanje dolgotrajne oskrbe,” pravi Škrinjar. “Smo za dolgotrajno oskrbo, ampak preden ti nekaj vzameš, moraš nekaj tudi dati, ne?”

Kot je dejal Škrinjar, so del civilne družbe gasilci, taborniki, Karitas in Rdeči križ. “To so civilne družbe. To je absolutno treba podpirati in jih financirati, ker brez Karitasa žal tudi ne gre. Za nekatere nevladne organizacije pa je stanje žalostno in denar se pogosto meče stran.”

Sogovornika sta se v podcastu dotaknila tudi občine Ruše in okolice. Škrinjar je dejal, da je največja težava staranje prebivalstva. V Rušah je več kot 22 % prebivalcev starejših od 65 let. Najhuje pa je, da je Ruše edina upravna enota v Sloveniji, ki nima doma za ostarele.

Na vprašanje, kaj bi Igor Škrinjar konkretno naredil kot poslanec za Ruše, Selnico in Lovrenc, je Škrinjar odgovoril: “V prvi vrsti je treba urediti dom za ostarele v Rušah. Poleg tega je potrebno izboljšati državno infrastrukturo in ceste. Če pogledamo, kako bi Lovrenc na Pohorju lahko živel od turizma, ali kako bi Ruška občina lahko razvila turizem, je nujno urediti cesto na Areh. Zato se tudi kot svetnik ves čas zavzemam za te projekte,” je zaključil Škrinjar.

Celotni podcast z Igorjem Škrinjarjem, si lahko ogledate spodaj:

The post Podcast Desni mikrofon. Igor Škrinjar, predsednik SDS Ruše: “Preden nekaj vzameš, moraš tudi nekaj dati!” appeared first on e-Maribor.

Na podcastu Desni mikrofon so tokrat v goste povabili Mariborčana, ki ga vsak dobro pozna. Bil je župan Maribora, poslanec v Državnem zboru, član državnega sveta in je dolgoletni mestni svetnik mariborske občine, ter predsednik mestnega odbora SDS, Franc Kangler.

Franc Kangler je v pogovoru z voditeljem Jernejem Smolingerjem, poudaril, da je bil vedno del politike. Ljudje, ki jim je najbolj zaupal, so mu obrnili hrbet, danes pa na vse skupaj gleda z določene distance. Še vedno ostaja vpet v mariborsko politiko kot mestni svetnik, po združitvi njegove stranke NLS s SDS pa je postal tudi predsednik mestnega odbora SDS Maribor, ki velja za najštevilčnejši mestni odbor stranke v Sloveniji.

Na začetku pogovora se je Kangler dotaknil svoje politične zgodovine. Dejal je, da je v tem mestu marsikaj doživel in tudi vse preživel. Ob tem je poudaril, da je žalostno, da se tako v Mariboru kot v Sloveniji še vedno soočamo z dvojnimi merili. »V tem mestu in v tej državi imamo vatle za različne ljudi. Ko so v Mariboru stali radarji, so se vsi drli, ko pa levičarji postavijo radarje, nihče ne protestira,« je bil kritičen Kangler.

Poudaril je, da se ves čas bori za pravico in resnico ter za spoštovanje človekovih pravic. »Če kdo ve, kaj so človekove pravice, potem to vem jaz. Če kdo ve, kaj sta resnica in pravica, potem to vem jaz. In če kdo ve, kako se resnico išče na sodišču, potem to vem jaz,« je dejal.

Kot nekdanji poslanec je bil Kangler oster tudi do razmer v državni politiki. Po njegovem mnenju je v državnem zboru vedno več »podna«. »Odnos, ki danes vlada v državnem zboru, ne pelje nikamor,« je opozoril. Ob tem je poudaril, da so se v času, ko je sam opravljal poslansko funkcijo, med seboj spoštovali. »Poslanec je poslanca vedno spoštoval. To, kar se danes dogaja v parlamentu, pa je navaden cirkus,« je sklenil Franc Kangler.

@KanglerFranc: To kar se dogaja v parlamentu je cirkus! pic.twitter.com/teYmgWlOFz

— Podcast Desni mikrofon (@desni_mikrofon) January 28, 2026

Franc Kangler je bil v pogovoru izredno kritičen do razmer v parlamentu. Dejal je, da je v državnem zboru prisotna izrazita dvoličnost, ter ostro napadel predsednika vlade. Po njegovih besedah v parlamentu ni večjega lažnivca, kot je aktualni predsednik vlade Robert Golob. Kangler je ob tem izpostavil vprašanje poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in se vprašal, zakaj premier v javnosti razkriva le del dokumenta. »Če je Golob tak frajer, naj pokaže celotne ugotovitve KPK, vseh 63 strani. Zakaj kaže samo eno stran in pol? Seveda, ker so notri tudi zaslišane priče, notri je izjava Bobnarjeve, notri je izjava Lindava,« je dejal Kangler.

.@KanglerFranc za Desni mikrofon: “Večjega lažnivca, kot je Golob, ga ni.” pic.twitter.com/ObaQp6d25G

— Podcast Desni mikrofon (@desni_mikrofon) January 28, 2026

Franc Kangler je v pogovoru za podcast Desni mikrofon ostro ocenil razmere v Mariboru in v državi. Po njegovem mnenju je stanje tako v mestu kot v Sloveniji na dnu. Kritičen je bil do mariborskega župana Saše Arsenoviča, za katerega meni, da se za stanje v mestu ne zmeni. »Gospodu Arsenoviču je vseeno. Važno je, da je lepo zasidran in vodi sestanke v svojem hotelu, v svoji pisarni,« je dejal Kangler.

Opozoril je tudi na izgubljene priložnosti mesta: »Izgubili smo Zlato lisico. Zdaj je pri Vilerju tam pri Svobodi. Državna nogometna reprezentanca v Mariboru ne igra več tekem. Kar se tiče socialne slike, imamo le srečo, da je Avstrija blizu in da lahko več tisoč ljudi, tudi samo iz mesta, hodi delat čez mejo.«

Kangler se je spomnil tudi obdobja svojega županovanja, ko je po njegovih besedah v Maribor priteklo veliko evropskih sredstev. »Za Ljudski vrt smo dobili šest milijonov in pol, za Lutkovno gledališče 6,5 milijona evrov, za Ulico Kneza Koclja okoli milijon evrov. Za rondo smo dobili 800 tisoč evrov, za drugi rondo pri bolnici dva milijona, za drugo fazo vodovoda pa okoli 40 milijonov evrov,« je naštel. Kljub temu po njegovih besedah mesto še vedno potrebuje jasnejšo vizijo in aktivnejšo realizacijo projektov.

Glede mestnega odbora SDS je Kangler povedal, da je stranka politično zelo močna. »V tem času je v stranko vstopilo veliko novih ljudi, vsaj 500 prav v Mariboru. Močna stranka se bo potegovala tudi za lokalne volitve, na listi pa imamo kar tri močne kandidate. O tem bo tekla beseda po državnozborskih volitvah,« je pojasnil.

Kangler se je dotaknil tudi vloge medijev. »Če gledamo nacionalno televizijo, jo, kot vemo, Levica drži v rokah. POP TV je komercialna, mediji pa delujejo tam, kjer vidijo največ priložnosti za preživetje. Časopisov ne bom komentiral. Naša edina orožja so družbena omrežja,« je povedal.

O aktualni politiki je Kangler ostro govoril tudi o premieru Robertu Golobu in zdravstveni politiki. Poudaril je tudi izkušnje SDS, če bo prevzela vlado po naslednjih volitvah: »Imamo izkušnje iz predsedovanja. Janez Janša je trikrat vodil vlado in dvakrat predsedoval celotni Evropi. Kdo od trenutne slovenske politike je bolj mednarodno priznan kot Janez Janša? Povejte mi enega, ki bi imel tak status in rejting v Evropi in svetu,« je dejal.

Na koncu je Kangler pozval državljane k udeležbi na volitvah: »Želim si, da se Slovenci 22. marca udeležijo volitev in da svoj glas namenijo tistemu, kateremu zaupajo za prihodnost svojih otrok in vnukov, predvsem pa tistemu, ki bo zagotavljal boljšo prihodnost – na področju zdravstva, sociale, gospodarstva ali česarkoli drugega.«

Več o tem, kaj je Kangler še zaupal Desnemu mikrofonu, si lahko ogledate v spodnjem videu.

vir: Desni mikrofon

The post Podcast Desni mikrofon! Franc Kangler: “Večjega lažnivca, kot je Golob, ga ni.” appeared first on e-Maribor.

Podcast Desni mikrofon je pogovor z ljudmi, ki so tako ali drugače povezani s politiko. Mariborski podcast vodijo ustvarjalci, ki se bodo tako, kar dvakrat na teden pogovarjali z različnimi ljudmi, ki so tako ali drugače povezani s politiko, iz Maribora in okolice. Na portalu e-maribor.si bomo povzemali vse njihove podcaste.

Mariborski vplivneži so pred mikrofon tokrat povabili Milana Mikla, vodjo svetniške skupine SDS v Mestnem svetu Mestne občine Maribor. Z njim se je pogovarjal Jernej Smolinger.

Sogovornika sta se najprej dotaknila dela svetniške skupine SDS v Mestni občini Maribor. Mikl je pojasnil, da je v 45-članskem Mestnem svetu osem svetnikov iz vrst SDS. Ti imajo po njegovih besedah bogate izkušnje in kljub temu, da delujejo v opoziciji, podpirajo vse projekte, ki so dobri za Maribor.

Po Miklovem mnenju je v Mestnem svetu preveč nepotrebnih konfliktov. Opozoril je, da je župan na začetku mandat občino vodil kot lastno podjetje, kar pa po njegovih besedah ni primeren način vodenja lokalne skupnosti. Poudaril je tudi, da so težave Mariborčanov predvsem na periferiji, v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, kjer jih odločevalci pogosto ne zaznajo.

V petek prihaja novi podcast Desni mikrofon! Gost je bil vodja svetniške skupine @SDS_Maribor v Mestni občini Maribor. Milan Mikl! pic.twitter.com/d9BoBxiELQ

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 22, 2026

Kot enega največjih problemov mladih v Mariboru in okolici je Mikl izpostavil odseljevanje v Avstrijo in druge države, pri čemer je dodal, da bo na tem področju potrebnega še veliko dela.

Kot je dejal Mikl, so v politiki zagotovo pomembne izkušnje. Po njegovem mnenju tisti, ki je dolgo prisoten v lokalni politiki, dobro ve, kaj takšna politika potrebuje. “Na lokalni ravni bi morale vse stranke delovati povezovalno. Na državni ravni, kjer se sprejemajo zakoni, sicer obstajata koalicija in opozicija, vendar bi morali poslanci, ki prihajajo iz istega okolja, sodelovati za dobro kraja, iz katerega prihajajo,” je poudaril Mikl.

Milan Mikl za Desni mikrofon: “V parlamentu sedijo Mariborčani, za katere sem prvič slišal.” pic.twitter.com/JEOR8tDTgz

— Podcast Desni mikrofon (@desni_mikrofon) January 22, 2026

Mikl meni, da lahko Maribor realno veliko pridobi, če bo imel v parlamentu močnega in glasnega poslanca iz vrst SDS. Po njegovih besedah bi bilo to še posebej pomembno v primeru, da bi naslednjo vlado vodil Janez Janša. “Janša veliko govori o decentralizaciji, Maribor pa bo to tudi občutil, če bo imel prave predstavnike v Državnem zboru,” je dejal.

Ocenil je tudi vlado Roberta Goloba in ji dal oceno minus dve, predvsem zaradi močnega obremenjevanja plač in davkov. Poudaril je, da bo na tem področju nujno potrebna sprememba. Dodal je še, da so se cene v trgovinah enormno zvišale, kar po njegovem mnenju ni presenetljivo, saj so se zvišali tudi davki.

Glede volivcev, ki so razočarani nad politiko in razmišljajo, da se volitev sploh ne bi udeležili, pa je Mikl dejal:
“Ne obupati. Vsake štiri leta imamo državljani možnost, da kaj spremenimo. Takrat mi vladamo – tako, da gremo na volitve in obkrožimo stranko, za katero menimo, da nam lahko prinese bistveno boljši napredek.”

Celotno podcast si lahko ogledate na spodnji povezavi:

The post Podcast Desni mikrofon – Milan Mikl: “Golobovi vladi bi dal oceno minus 2!” appeared first on e-Maribor.

Luka Simonič, je eden od najbolj aktivnih mladih politikov v Sloveniji. Je predsednik Slovenske demokratske mladine Slovenije, največjega političnega podmladka v Sloveniji. Z Lukom smo v mesecu decembra posneli zanimiv pogovor.

Luka Simonič se je iz športnika prelevil v pravega politika – politika, ki zagovarja tradicionalne slovenske vrednote in uspešno vodi podmladek stranke SDS. Sam pravi, da je rast članstva v podmladku pravi unikum ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, kjer je opazen zaton podobnih političnih gibanj. SDM je v enem letu pridobil kar 1.100 novih članov. Poudaril je tudi, da se morajo mladi politično angažirati.

Simonič je v pogovoru dejal še, da so bili mladi tisti, ki so se ob dveh referendumih močno angažirali na stojnicah in predstavljali jeziček na tehtnici, saj so na referendume pripeljali tudi cele družine.

V petek premierno na našem portalu prvi podcast “DESNI MIKROFON” kjer se bomo pogovarjali z ljudmi, ki so tako ali drugače povezani s politiko.
Naš prvi gost je bil predsednik @organizacijaSDM, @luka_simonic pic.twitter.com/EAalhvgUYr

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 12, 2026

O vladi Roberta Goloba je Simonič dejal, da je sprva delovala kot razmeroma mirna vladavina, vendar se v štirih letih ni zgodilo nič dobrega za slovenski narod. Ta vladavina bi lahko bila za Slovence dobra tudi v prihodnje, a se je predsednik vlade izkazal ravno nasprotno. Na plan so prišli njegov ego in strici iz ozadja, še posebej Zoran Janković. Po Simoničevem mnenju je imela vlada katastrofalen mandat. Levica, ki sodeluje v vladi, se hvali z dosežki, ki jih v resnici ni dosegla. Med nerešenimi ostajajo stanovanjska politika, razmere v zdravstvu, romska problematika in številna druga odprta vprašanja.

Poseben problem Slovenije so mladi, ki odhajajo v tujino. Po mnenju Simoniča mladi v Sloveniji ne dobijo dovolj priložnosti, kar se še posebej pozna v zdravstvenem sektorju. Težko si je namreč predstavljati, da nekdo mladega zdravnika, ki se izobražuje tudi do 12 let, javno zmerja z dvoživko, barabo in podobnimi izrazi. Takšno ravnanje spodkopava zaupanje v zdravstveno stroko in dodatno prispeva k odhodom kadra v tujino.

Simonič je izpostavil tudi problem v slovenskem šolstvu. Po njegovem mnenju primeri, ko se študenti iz nekdanjih republik bivše države v Sloveniji izobražujejo brezplačno, niso vzdržni in niso pravični. Takšna ureditev namreč ne velja za slovenske študente, katerih starši v Sloveniji živijo in prispevajo že vrsto let.

V petek premierno na našem portalu prvi podcast “DESNI MIKROFON” kjer se bomo pogovarjali z ljudmi, ki so tako ali drugače povezani s politiko.
Naš prvi gost je bil predsednik @organizacijaSDM, @luka_simonic pic.twitter.com/EAalhvgUYr

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 12, 2026

Simonič je v podcastu izpostavil tudi obljubo Levice o gradnji tisočih javnih stanovanj. Po njegovih besedah gre za ironijo, saj je ta vlada odpirala stanovanja, katerih projekte je začrtala že Janševa vlada. Ob tem je poudaril ključno vprašanje, komu so ta stanovanja sploh namenjena. Po njegovem mnenju ne Slovencem, temveč predvsem tujcem, ki prihajajo v Slovenijo in k njihovi izgradnji niso prispevali niti evra.

.@luka_simonic Golobova vlada je odpirala le tista stanovanja, ki jih je začrtala že prejšnja vlada pic.twitter.com/jQf5fGbSqa

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 16, 2026

Izpostavljenih je bilo še veliko drugih tem. Celoten podcast pa si lahko ogledate v spodnjem delu članke. Ob koncu pa je Simonič vse skupaj povabil v torek, 20. januarja, v Šentilj na pogovorno omizje, kjer bo gost predsednik stranke SDS Janez Janša.

Celotni pogovor z Lukom Simoničem, pa si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Podcast Desni mikrofon ustvarjajo spletni vplivneži, ki bodo pred kamere povabili številne posameznike, tako ali drugače povezane z desno politiko. Njihove podcaste bomo objavljali tudi na portalu e-maribor.si.

The post Luka Simonič: “SDM je največji podmladek politične stranke v Sloveniji!” appeared first on e-Maribor.