Na kopališču Mariborski otok je ženska, oblečena v burkiniju, morala zapustiti bazen. Po informacijah poslušalcev Radia Slovenija so jo k temu pozvali zaposleni.

Predstavnik Tomi Prosnik je za Radio Maribor pojasnil, da so na kopališču dovoljena vsa kopalna oblačila, ne glede na njihovo obliko ali verski razlog. »Kopanje je dovoljeno v kopalkah, prepovedana pa je uporaba oblačil, ki niso namenjena kopanju v vodi,« je dejal Prosnik.

Tako na mariborskem kopališču, kot tudi na podobnih kopališčih po Sloveniji sta pomembna predvsem varnost in higiena, saj se običajna oblačila napijejo vode in lahko obtežijo kopalca. Dobijo se tudi daljša, večja oblačila in pokrivala za lase, ki so kopalna. Če so te vrste, nihče ne bo kompliciral, da jih kopalec ne sme uporabljati,” je še pojasnil Prosnik.

Je že tako, da se bodo morali tujci prilagajati nam in našim potrebam in ne obratno.

The post Na mariborskem otoku ženski v burkiniju niso dovolili kopanja v bazenu! appeared first on e-Maribor.

Javni avtobusni prevoznik bi moral biti prostor, kjer se potnik počuti varno, spoštovano in razumljeno. A izkušnja našega bralca na avtobusu Arive, ki je v petek iz Maribora potoval proti Ptujski gori, je bila precej drugačna.

Naš bralec se je v petek z avtobusom iz Maribora odpravil proti znanemu romarskemu središču na Ptujski gori. Ker ni bil povsem prepričan, ali je izbral pravi avtobus, je ob vstopu povsem običajno vprašal voznika, ali avtobus pelje na Ptujsko goro. Odgovor voznika naj bi bil kratek: Pa može!

Za potnika, ki je vprašanje zastavil v slovenskem jeziku, je bil takšen odgovor najmanj nenavaden. Gre namreč za javni potniški promet v Sloveniji, kjer je komunikacija s potniki eden od osnovnih elementov profesionalnega odnosa. Potnik ne bi smel ugibati, kaj mu voznik sporoča, še posebej ko gre za tako preprosto vprašanje, kot je smer vožnje.

Avtobus kot zasebni glasbeni studio?

Toda po pripovedovanju našega bralca komunikacija ni bila edina stvar, ki ga je zmotila. Na avtobusu naj bi bili med vožnjo zgolj trije potniki, voznik pa si je po besedah bralca omislil svojevrsten zasebni glasbeni program. Iz zvočnikov naj bi se na ves glas razlegale srbske narodne pesmi, voznik pa naj bi ob glasbi med vožnjo tudi pozibaval z glavo.

Seveda ni nič narobe s tem, da ima človek rad določeno glasbo. Toda vprašanje je, ali je javni avtobus res pravi prostor za glasbeni okus voznika na ves glas, medtem ko se potniki vozijo po svojih opravkih.

Avtobus ni zasebni avtomobil. Voznik je v službi, potniki pa niso njegovi gostje v zasebni dnevni sobi. Ko nekdo opravlja delo v javnem potniškem prometu, je pričakovati določeno mero profesionalnosti in predvsem spoštovanje do ljudi, ki jih prevaža. Vprašanja smo zastavili tudi avtobusnemu prevozniku Arivi in jih vprašali, ali je to odnos do potnikov, ki ga želijo ponuditi svojim uporabnikom?

The post Pot med lepimi haloškimi kraji, voznik Arive pa potniku “Pa može” z glasno srbsko narodno glasbo appeared first on e-Maribor.

Največje “špircer” veriga ljudi se je zbrala v Malečniku. Po neuradnih informacijah naj rekord nebi bil presežen, a je vendarle uspeh, da je prišlo toliko ljudi, da je bilo krasno vzdušje, pa čeprav je bilo potrebno za prihod imeti kar nekaj kondicije, saj parkirišč na sami prireditvi ni bilo prav veliko.

Na Fontani vin Vodole je danes potekal prav poseben dogodek – velika špricer veriga, s katero so želeli udeleženci postaviti nov Guinnessov rekord v najdaljši zdravici. Čeprav rekord na koncu ni bil dosežen, je bilo bistvo dogodka drugje: v druženju, povezovanju in odličnem vzdušju.

Čas trajanja velike špricer verige tokrat ni bil najpomembnejši. Pomemben je bil namen in predvsem vzdušje, ki so ga ustvarili vsi, ki so se dogodka udeležili in s svojo prisotnostjo podprli rekordni podvig. Organizator je za udeležence pripravil vodo in kozarce, nato pa je sledilo tisto, kar je za pravi štajerski špricer seveda nepogrešljivo – nekaj vina, dobra volja in skupno nazdravljanje.

Pot velike špricer verige je bila dolga približno 1,3 kilometra. Začela se je malo nad gostiščem Frajgraba, nato pa vodila čez posestvo Sončni raj vse do cilja mimo znamenite trte pri vinski kleti Hiša in vina Mak.

Vse je zabeležila tudi kamera našega portala:

Tako so v Malečniku podirali Guinnessov rekord za najdaljšo verižno špricer zdravico na svetu. pic.twitter.com/RyFMjNas6v

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) August 8, 2026

Dogodek je privabil številne obiskovalce in podpornike. Med njimi so bile tudi vinske kraljice, nekateri štajerski župani, pomemben del dogajanja pa so predstavljali vsem dobro znani Malečniški brači. Pridružili so se tudi številni drugi obiskovalci, ki so na Vodole prišli od blizu in daleč, tudi iz drugih delov Slovenije.

In prav to je bilo eno najlepših sporočil dogodka. Slovenci smo še enkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko je pred nami skupen cilj. Čeprav tokrat ni bilo dovolj udeležencev za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, je bila energija med ljudmi tista, ki je naredila dogodek poseben.

Guinnessov rekord sicer letos še ostaja na Kitajskem. Tam se je v rekordno zdravico vključilo kar 2020 udeležencev, kar je številka, ki je udeleženci na Vodolah tokrat niso uspeli preseči.

Rekord torej ostaja nedotaknjen, a na Vodolah so dokazali nekaj drugega – da za dobro voljo, druženje in povezovanje včasih sploh ne potrebujemo rekorda. Morda pa je današnji dogodek le prvi korak. Če bo naslednjič sodelovalo še več ljudi, bi lahko Štajerska Guinnessov rekord vendarle prinesla v Slovenijo.

Za danes pa ostaja predvsem spomin na veliko špricer verigo, zagotovo največjo v Sloveniji in Evropi, ter veliko dobre volje, številne nasmehe, kozarec v roki in skupno štajersko zdravico.

Pripravil M.G.

The post V Malečniku podirali Guinnesov rekord. Bili smo tam. Poglejte si to množico ljudi. (video) appeared first on e-Maribor.

Na Fontani vin Vodole v Malečniku v občini Maribor, bodo poskušali postaviti svetovni rekord: več kot dva tisoč ljudi v najdaljši špricer zdravici na svetu. na postavljanje rekorda so povabili vse ljudi dobre volje.

Vodole bodo v soboto, 8. avgusta 2026, prizorišče edinstvenega dogodka, kakršnega Slovenija še ni doživela. Na Fontani vin Vodole bodo organizatorji poskušali postaviti nov svetovni rekord za najdaljšo špricer zdravico na svetu. Dogodek obljublja pravo štajersko praznovanje, v katerem bo glavno vlogo odigral špricer – priljubljena osvežilna pijača, ki že desetletja velja za simbol druženja, prijateljstva in pristnega štajerskega gostoljubja.

Po napovedih naj bi se na dogodku zbralo več kot 2.000 udeležencev, vsak s kozarcem špricerja v roki. Ti se bodo razvrstili v več kot kilometer dolgo kolono, kjer bo stekla verižna zdravica od človeka do človeka. Prav ta neprekinjena veriga nazdravljanja naj bi pomenila nov svetovni rekord.

Posebnost dogodka bo trenutek, ko se bo energija zdravice kot val prenesla skozi celotno kolono udeležencev. Organizatorji pravijo, da bo prizor nekaj, kar bo mogoče doživeti le enkrat v življenju – tisoči nasmejanih obrazov, dvignjeni kozarci in skupni trenutek, ki bo povezal ljudi iz vse Slovenije in tudi iz tujine.

Fontana vin Vodole je v zadnjih letih postala ena najbolj prepoznavnih turističnih točk severovzhodne Slovenije. Tokrat pa želi svojo zgodbo nadgraditi še z dogodkom, ki bo Štajersko postavil na svetovni zemljevid rekordov.

Obiskovalce poleg rekordnega poskusa čaka tudi sproščeno druženje, okušanje vrhunskih štajerskih vin in bogato spremljevalno dogajanje. Organizatorji zato vabijo vse ljubitelje dobre kapljice, druženja in nepozabnih doživetij, da se jim pridružijo v Vodolah ter postanejo del zgodovine.

Če bo poskus uspel, bo 8. avgust 2026 zapisan kot dan, ko je na Štajerskem nastala najdaljša špricer zdravica na svetu – rekord, ki bo združil tradicijo, vino in ljudi v en sam nepozaben trenutek.

The post V soboto, se v Mariboru postavlja Guinnesov rekord v najdaljši špricer zdravici na svetu! appeared first on e-Maribor.

Na 12 parkirnih mestih pred stavbo Mestne občine Maribor je po novem vzpostavljeno le še plačljivo parkiranje, ki pa ima eno podrobnost. Prvih 30 minut je brezplačnih.

Mariborčane je pred stavbo Mestne občine Maribor pričakala nova prometna ureditev, ki marsikomu dviguje obrvi. Na 12 parkirnih mestih pred občinsko stavbo je po novem uvedeno plačljivo parkiranje, čeprav občina ob tem poudarja, da je prvih 30 minut parkiranja brezplačnih. V praksi pa se številni sprašujejo, kakšen je sploh namen takšne odločitve in komu je dejansko namenjena.

Še nedolgo nazaj je bilo pred občinsko stavbo urejeno območje modre cone za kratkotrajno parkiranje. Ta je voznikom omogočala hiter obisk občinskih uradov ali drugih opravkov v mestnem središču brez dodatnih stroškov. Po novem pa je takšna ureditev ukinjena, parkirna mesta pa so vključena v sistem plačljivega parkiranja. Po navedbah občine je prvih 30 minut sicer brezplačnih, nato pa je treba parkirnino plačati v skladu z veljavnim cenikom belih con. Sicer je sistem plačljivega parkiranja v belih conah urejen z občinskimi pravili in cenikom.

Takšna poteza odpira vrsto vprašanj. Če je namen omogočiti občanom hiter dostop do občinskih storitev, zakaj sploh ukinjati modro cono, ki je temu služila? In če je prvih 30 minut brezplačnih, zakaj je bilo treba parkirišča formalno spremeniti v plačljiva? Mnogi bodo v tem videli predvsem dodatno administracijo in še eno od odločitev, ki otežuje dostop občanov do občinske stavbe.

Gre za še eno nenavadno odločitev aktualnega župana Arsenovića, ki bi verjetno zaračunal še zrak, ki ga Mariborčani dihamo, če bi ga lahko? Očitno parkirišča pred občino niso več namenjena predvsem občanom, ki prihajajo urejat zadeve na občino. Uvajanju novih plačilnih režimov, ki ustvarjajo vtis, da želi občina zaračunavati praktično vsak kvadratni meter parkirnega prostora, pa pred volitvami niso ravno dobra napoved.

Ob tem ostaja odprto vprašanje: če je prvih 30 minut brezplačnih, zakaj je bilo sploh potrebno ukiniti modro cono? Je šlo za dejansko izboljšanje parkirnega režima ali zgolj za spremembo, ki na papirju deluje prijazno, v praksi pa pomeni še eno birokratsko oviro za občane?

The post Pred mariborsko občino poslej le še plačljivo parkiranje. appeared first on e-Maribor.

Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in povečane porabe vode so na mariborskem in ptujskem koncu izredne razmere. Prav zato velja prepoved uporabe pitne vode iz javnega vodovodnega sistema za vse nenujne namene. 

Dolgotrajno sušno obdobje in vse manjše zaloge pitne vode so pristojne komunalne službe prisilile v uvedbo izrednih ukrepov. Tako sta Mariborski vodovod kot Komunalno podjetje Ptuj do preklica prepovedala uporabo pitne vode iz javnega vodovodnega sistema za vse nenujne namene. Ukrep je namenjen zagotavljanju nemotene oskrbe prebivalcev s pitno vodo in velja na območjih, ki jih oskrbujeta oba upravljavca.

Na območju Mariborskega vodovoda prepoved velja v vseh 16 občinah, ki jih podjetje oskrbuje s pitno vodo, med njimi tudi v Mestni občini Maribor, Lenartu, Rušah, Hočah – Slivnici, Miklavžu na Dravskem polju, Dupleku, Pesnici, Šentilju, Kungoti in drugih občinah severovzhodne Slovenije. Podobne omejitve veljajo tudi na območju Komunalnega podjetja Ptuj, ki z vodo oskrbuje 23 občin Spodnjega Podravja.

Iz upravljavcev vodovodnih sistemov opozarjajo, da so razmere resne. Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in povečane porabe vode je nujno, da se razpoložljive količine pitne vode namenijo predvsem gospodinjstvom, zdravstvenim ustanovam, gasilcem in drugim nujnim uporabnikom. Zato uporabnike pozivajo k čim bolj odgovorni in varčni rabi pitne vode.

Posebej opozarjajo tudi, da je brez predhodnega soglasja prepovedan odvzem vode iz hidrantnega omrežja. Hidranti morajo ostati na voljo gasilskim enotam, saj sušno obdobje hkrati pomeni tudi povečano nevarnost požarov v naravi.

Tako pa nam je naš bralec poslal sliko enega izmed lastnikov hiše v občini Majšperk, ki v času najhujše suše veselo zaliva svojo travo pred hišo:

Spoštovanje prepovedi sicer nadzirajo pristojne medobčinske inšpekcijske službe. Kršitelje lahko najprej opozorijo, v primeru neupoštevanja pa lahko sledijo tudi globe, skladno z občinskimi odloki posameznih občin. A katera občina med dopusti to izvaja, pa je drugo vprašanje.

Ne pozabimo, da je pitna voda ena najdragocenejših naravnih dobrin, zato lahko le z odgovornim ravnanjem vseh uporabnikov skupaj zagotovimo nemoteno oskrbo tudi v primeru nadaljnjega sušnega obdobja.

The post Zaradi hude suše prepoved zalivanja vrtov, polnjenja bazenov in pranja vozil! appeared first on e-Maribor.

Svobodina nečimrna levičarska roka je pred štirimi leti imela lovke povsod. Tudi v Mariboru, kjer je svojemu propadlemu kandidatu za župana Vojku Flisu omogočila, da je ponovno zasedel stolček direktorja UKC Maribor. Seveda neuspešno. Pod njegovim vodstvom je UKC po devetih milijonih evrov državne pomoči v petih mesecih znova pridelal skoraj deset milijonov evrov izgube.

The post UKC Maribor pod vodstvom direktorja iz Svobode, pridelal 10 milijonov evrov izgube appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo se v našem podcastu pogovarjali z Brankom Slugo. Človekom, ki je v življenju prestal številne težke preizkušnje. Po tem, ko mu v Sloveniji po hudi prometni nesreči niso mogli ali hoteli pomagati, je rešitev za svoje zdravje poiskal v tujini. V Indiji, Švici, Tajski in v Franciji. Danes Sluga živi skoraj normalno življenje, bije pa pravni boj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Z Brankom Slugo se je pogovarjal urednik portala e-maribor.si Mitja Grmovšek.

Zdravstvena zgodba Branka Sluge se je po njegovih besedah začela po fizičnem napadu leta 2007, pozneje pa so jo dodatno zapletle prometne nesreče. Skoraj dve desetletji je iskal diagnoze in zdravljenje za dolgotrajne bolečine ter nevrološke in funkcionalne težave, ki so vplivale na hojo, delo in družinsko življenje. Danes pravi, da se po več operacijah počuti bistveno bolje, vendar zdravljenje še ni povsem končano, odprt pa ostaja tudi njegov spor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Od poškodb do zdravljenja v tujini

Sluga v pogovoru poudarja, da je pomoč v tujini iskal, ker po njegovem prepričanju v Sloveniji ni dobil ustrezne in pravočasne obravnave. Kot pomembni strokovni usmeritvi omenja priporočili maksilofacialnega kirurga dr. Bogdana Čizmarevića in nevrokirurga akad. prof. dr. Vinka V. Dolenca, ki naj bi mu zaradi zahtevnosti poškodb svetovala nadaljnjo obravnavo zunaj države.

Kritičen je do neskladij med tem, kar naj bi mu zdravniki povedali ustno, in zapisi v izvidih. Pravi tudi, da so bile njegove težave v določenih obdobjih obravnavane kot psihiatrične, medtem ko je sam vztrajal, da imajo telesni vzrok. 

Leta 2014 je zdravljenje nadaljeval v Švici, kjer je po njegovih navedbah opravil rehabilitacijo in operativni poseg. Ko se je stanje pozneje poslabšalo, je pomoč poiskal še v Indiji. Tam je prestal operacijo vratne hrbtenice na ravni C3–C4, po kateri je, kot opisuje, znova lažje hodil in zmogel stopnice. Zdravljenje je zaradi kompleksnosti poškodb nadaljeval z dodatnimi posegi v Indiji, na Tajskem in v Franciji.

Kot pomembno razliko izpostavlja sodelovanje tujih strokovnjakov: kadar posamezni zdravnik posega ni mogel opraviti, ga je usmeril k specialistu z ustreznimi izkušnjami. Po Slugovem mnenju je takšno povezovanje pri njegovi domači obravnavi manjkalo. Navaja še, da mu po operaciji v Indiji priporočene intenzivne fizioterapije in zdraviliške rehabilitacije niso odobrili, zavrnjen pa naj bi bil tudi obrazec S2 za nadaljevanje zdravljenja v tujini.

Po vrnitvi iz Indije ga na rehabilitacijo nihče ni želel sprejeti

Po operacijah v Indiji sem se vrnil v Slovenijo s priporočilom za nadaljnjo rehabilitacijo, vendar se je začel nov boj. V UKC Maribor mi obravnave niso mogli zagotoviti, zato so mi izročili dolg seznam zunanjih izvajalcev. Kot je Sluga dejal sta ga sprejela šele MTC Fontana in M2X Club. Pri obeh je moral osebno predstaviti tuje izvide in operacijsko dokumentacijo, preden sta so se odločili za sodelovanje. Pri njih še danes opravlja fizioterapijo in kineziološko vadbo.

Visoki stroški in spor z ZZZS, ki je še vedno na sodišču

Zdravljenje je močno poseglo v finančno varnost družine. Sluga stroške rehabilitacije in posega v Švici ocenjuje na približno 60.000 evrov, zdravljenje v Indiji, na Tajskem in v Franciji pa na dodatnih približno 120.000 evrov. Denar je po njegovih besedah zagotovil s pomočjo družine, posameznikov in humanitarne organizacije, deloma pa tudi s prodajo premoženja. Sluga poudarja, da odhod v tujino zanj ni bil izbira zaradi udobja, ampak izhod v sili, potem ko doma ni videl druge možnosti.

Sluga od ZZZS zahteva povračilo stroškov zdravljenja v tujini in kritje nadaljnje potrebne obravnave. ZZZS se po njegovih navedbah pri odločanju sklicuje tudi na konziliarna mnenja UKC Ljubljana in UKC Maribor, do katerih sam ni dobil celovitega dostopa oziroma za katera zatrjuje, da mu niso bila izročena.

Postopek je še na sodišču. Sluga je kritičen, ker naj bi se kljub številnim tujim mnenjem, operacijskim zapisnikom in ugotovljenim poškodbam še vedno iskalo predvsem mnenje slovenskih univerzitetnih ustanov, katerih pretekla obravnava je del spora. Opozarja tudi na domnevna neskladja v zdravstveni dokumentaciji (njegovo dokumentacijo hranimo v našem uredništvu) in pravi, da je glede nekaterih zapisov vložil prijave pri pristojnih organih.

Primer odpira širša vprašanja pacientovih pravic: kaj lahko stori pacient, če doma ne dobi posega, tuji specialisti, pa ga pozneje opravijo in dokumentirajo izboljšanje? Kako lahko izpolni formalne pogoje za zdravljenje v tujini, če ne dobi napotitve? In kakšno težo imajo dokumentacija tujih ustanov ter njihovi rezultati pri domačem odločanju? Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da letos Sluga, kot je dejal v podcastu, potrebuje še en poseg in morebitno menjavo obraznih ploščic v Lionu v Franciji. Za odhod tja, pa Sluga ponovno potrebuje odobritev ZZZS, drugače bo moral tudi te stroške plačati kar sam.

»Naj ne obupajo«

Sluga pravi, da v postopkih namerava vztrajati. Njegov cilj ni le povračilo denarja, temveč tudi strokovna presoja, zakaj so bila priporočila in poznejše ugotovitve tujih zdravnikov tako dolgo brez ustreznega odziva slovenskih ustanov.

Drugim pacientom v podobnem položaju sporoča, naj ne obupajo. Če potrebne obravnave doma ne dobijo, naj poiščejo dodatno strokovno mnenje, po potrebi tudi v tujini, ter vztrajajo pri svojih pravicah. Njegova zgodba kaže, kako se lahko zdravstvena težava spremeni v dolgotrajen pravni, finančni in življenjski boj.

Oglejte si celoten podcast

To je le kratek povzetek pogovora. Branko Sluga v celotnem podcastu podrobneje predstavi svojo zdravstveno pot, posamezne posege, težave pri pridobivanju napotitev in povračilu stroškov ter načrte za nadaljevanje postopkov.

Vabljeni k ogledu celotnega podcasta portala e-maribor.si:

slike: Osebni arhiv Branko Sluga

The post Podcast Branko Sluga. V sporu z ZZZS. V Sloveniji bi umrl, šele v tujini pa so mu pomagali. appeared first on e-Maribor.

Slovenska demokratska stranka je največja politična stranka v državi, ki ima največ članov in podpornikov. Zato se ne gre čuditi, da je tudi letos postavila rekord po obisku. Tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev stranke v Bovcu  je pokazalo, da je ljudi, ki so prišli na srečanje vedno več. 

Hej Slovenija, zavriskaj
Dokler bodo mladi peli slovenske pesmi, uoanje ostaja pic.twitter.com/weLIOt7CF6

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 25, 2026

Na letališču v Bovcu se je danes začelo tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je hkrati zaznamovalo tudi začetek 31. poletnega tabora SDS in Gorniškega kluba dr. Henrik Tuma. Dogodek je tudi letos privabil številne udeležence iz vseh koncev Slovenije, ki so se zbrali na enem največjih letnih srečanj stranke.

Ponovno se nas je v Bovcu zbralo ogromno takšnih, ki dobro v srcu mislimo, ki imamo radi slovensko besedo in slovensko glasbo.
Hvala za vsak stisk roke in spodbudne besede. Predvsem pa hvala vsem, ki ste bili del nepozabnega druženja. pic.twitter.com/ZzjP26YThn

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 25, 2026

Srečanje je potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju, ob zvokih domoljubnih pesmi, številnih pogovorih ter druženju članov, simpatizerjev in podpornikov SDS. Tradicionalna prireditev že vrsto let predstavlja priložnost za neformalno srečanje, izmenjavo pogledov in krepitev vezi med člani stranke. Vrhunec dogajanja je bil nagovor predsednika SDS in predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše, ki je zbrane pozdravil ter spregovoril o aktualnih političnih razmerah, izzivih, s katerimi se sooča Slovenija, in načrtih za prihodnje obdobje. Njegov govor so navzoči večkrat pospremili z glasnim aplavzom.

Poletni tabor SDS in Gorniškega kluba dr. Henrik Tuma bo tudi v prihodnjih dneh ponudil bogat program. Poleg družabnih srečanj so predvideni pohodi po okoliških gorah, športne aktivnosti, razprave ter številni pogovori o aktualnih družbenih in političnih temah.

Na srečanju članov in  podpornikov v Bovcu so bili tudi Mariborčani in okoličani. V Bovec se je tako iz Maribora in okolice odpeljalo kar 7 avtobusov. Pridne so bile predvsem ženske. Ženski odbor SDS Maribor in ženski odbor Podravja so se pomerili tudi v kuhi praženega krompirja. Še pobej pa so bili dejavni člani Podravke regije, ki so na poti nazaj nekateri obiskali tudi Begunje na Gorenjskem in grob Slavka Avsenika ter mu prižgali svečo.

Naš ženski odbor priden kot vsako leto pic.twitter.com/CE5jtYuU9d

— SDS Maribor (@SDS_Maribor) July 25, 2026

Hvala, Bovec! Se vidimo spet naslednje leto. pic.twitter.com/HPKfKp43Bt

— SDS (@strankaSDS) July 25, 2026

slike: SDS, e-maribor.si, Facebook

The post Bili smo na največjem srečanju stranke SDS. V Bovcu preko 10.000 ljudi iz cele Slovenije. appeared first on e-Maribor.

Po odmevnem članku o nasilju mladoletnikov v Dupleku, katerega smo objavili prvi prav na našem portalu, se le nekaj premika. Danes je bil na občini Duplek izredni sestanek kjer so bili predstavniki občine, policije, socialnih ustanov in politike.

Na sestanku so sodelovali predstavniki Policijske uprave Maribor, Centra za socialno delo Maribor, Osnovne šole Duplek. Na sestanku je bila prisotna tudi poslanka Resni.ce, ki prihaja iz Dupleka, Katja Kokot. Da občina in župan nimata policijskih, preiskovalnih ali socialnovarstvenih pooblastil in da na občini lahko zgolj opozarjajo na problematiko ter zahtevajo ukrepanje, je na začetku poudaril župan Dupleka Mitja Horvat. Že novembra lani so na pobudo občine pripravili sestanek s pristojnimi, na katerem je policija zagotovila dodatne ukrepe. A se očitno ni nič premaknilo na bolje.

V bistvu je še huje. Pisali smo že o terorju nad ljudmi, izsiljevanji, grožnjami in podobno, ki jih izvajajo mladoletniki stari id 15 do 17 let. Pri tem  pa naj bi šlo za znane domačine. Enega od staršev naj bi policija tudi že obravnavala zaradi nevarnega predmeta. In očitno jabolko ni padlo, daleč od drevesa. Pri tem je najbolj zanimivo to, da se očitno najstnikov boji tudi policija, saj je predvsem njihov molk zelo zgovoren. No danes so spregovorili, a več kot, slišano o tem, da zoper vsako prijavljeno dejanje ukrepajo v okviru zakonskih možnosti in da je zaradi mladoletnosti storilcev problematika zahtevnejša ter da postopki pa pogosto trajajo dlje, ni bilo slišati kaj dosti.

Domačini, v Dupleku so vseeno zaskrbljeni. Večkrat se zgodi, da policijske patrulje ob kršitvi pridejo prepozno ali pa jih sploh ni, nam je zaupal eden od naših bralcev. Dobili smo tudi namig, da naj bi bil eden od višjih mariborskih policistov, boter enemu od najstnikov, ki delajo nered po Dupleku.

Za Planet TV je spregovorila mama enega od fantov, ki je bil žrtev napada mladoletnikov:

Predstavnik Policijske uprave Maribor Mitja Hari je po sestanku povedal, da je bil pogovor pri županu konstruktiven ter da policija varnostne razmere v občini spremlja in ocenjuje, da so še vedno obvladljive. Vendar pa nedavni primeri nasilja med mladostniki po mnenju številnih domačinov, kažejo drugačno sliko.

Ob tem vzbuja vprašanja tudi komunikacija policije z javnostjo. Policija namreč nobenega od teh primerov nasilja med mladoletniki ni prej predstavila javnosti. Na vprašanja našega portala o teh dogodkih, katerega smo poslali po elektronski pošti že v torek, 21, julija, do danes še nismo prejeli odgovora. Zaradi tega smo se obrnili tudi na Informacijsko pooblaščenko Jeleno Virant Burnik.

Sicer pa na Centru za socialno delo Maribor, izjav za javnost ne dajejo. So pa v pisnem odzivu za Maribor24.si poudarili, da resno obravnavajo vse oblike nasilja, tudi medvrstniškega. Ob tem so zapisali, da v primerih, ko mladoletnik ponavlja prekrške, kazniva dejanja ali druga tvegana oziroma nasilna ravnanja, center prouči okoliščine, ki vplivajo na takšno vedenje, ter oceni, katere oblike pomoči, nadzora ali zaščite so potrebne.

Upajmo, da preučevanje okoliščin pri Centru za socialno delo in izvajanje policijskih postopkov ne bo trajalo predolgo in da se nasilja najstnikov ne bodo ponavljala. V kolikor se bo v Dupleku situacija spet zaostrila, bomo o tem poročali tudi na našem portalu e-maribor.si.

The post Zaradi nasilja mladoletnikov na občini Duplek izredni sestanek appeared first on e-Maribor.