Po dvanajstih letih županovanja Marka Soršaka se v občini Hoče-Slivnica odpira pomembno vprašanje: kakšen razvoj si občina pravzaprav želi? Je v ospredju predvsem gospodarska rast, industrija in širitev naselij ali pa kakovost življenja ljudi, ki v občini živijo?

Hoče-Slivnica je v zadnjih letih postala občina, v kateri se veliko gradi. Toda ob tem se postavlja vprašanje, ali takšen razvoj res prinaša tudi boljše življenje za domačine. Več gradenj, več prebivalcev in gospodarskih projektov namreč še ne pomeni nujno tudi boljše kakovosti bivanja. Dosedanji župan občine daje prednost industriji, a se pri tem pozablja na občane občanom.

Med drugim  je dal zeleno luč prostorskemu načrtu za veliko varovano parkirišče za tovornjake v Spodnjih Hočah, v industrijski coni HO 14/2. Prebivalcem, ki živijo v bližini bo to povzročilo dodatne skrbi prebivalcem Vzhodne in Čobčeve ulice, predvsem se ljudje, ki tam bivajo bojijo nenehnega hrupa tudi ob večernem času, smeti in podobno. Zagotovo pa še večje prometne zamaške v industrijski coni, ki je povsem preobremenjena.

V občini živi 12.061prebivalcev. Od tega kar 1.040 tujih državljanov, kar predstavlja 8,6 % in še raste. Slovenskih državljanov je tako 11.021. (vir: Vir: SURS, podatki za 1. 1. 2026)

Razvoj gospodarstva je nedvomno pomemben. Industrija prinaša delovna mesta, investicije in prihodke. Toda občina ni zgolj prostor za podjetja, proizvodne hale in nove gradbene projekte. Predvsem je dom ljudi. Kaj pa kakovostne ceste? Kaj pa zanesljiva oskrba s pitno vodo? Kaj pa kanalizacija, javni prevoz, vrtci, zdravstvo in urejeni kraji? Ali niso prav to vprašanja, ki bi morala biti na prvem mestu vsakega župana?  

Prav na to opozarja kandidat za župana občine Hoče Slivnica mag. Simon Štrancar, ki daje poudarek potrebam ljudi. Meni, da je občina v preteklih letih preveč poudarjala rast, premalo pa kakovost bivanja. Opozarja, da se je Hoče-Slivnica vse bolj spreminjala v spalno naselje, kjer ljudje prihajajo predvsem prespat, za družabno življenje, kulturo in povezovanje pa ostaja premalo prostora.

Simon Štrancar je ob napovedi kandidature jasno predstavil drugačen pogled na prihodnost občine. Njegovo izhodišče je preprosto: “Občina ne potrebuje zgolj več prebivalcev in novih gradenj, ampak predvsem boljše življenjske pogoje za ljudi.”

vir/video: BK TV

The post Norost v občini Hoče Slivnica. Župan Soršak daje prednost industriji, na občane pa se požvižga? appeared first on e-Maribor.

Je Slovenija še sploh slovenska? Število tujih državljanov, ki živijo pri nas, iz leta v leto narašča. Po najnovejših razpoložljivih podatkih Statističnega urada RS je v prvi polovici leta 2026 v Sloveniji živelo že kar 224.413 tujih državljanov.

To ni več nepomembna številka. Gre za več kot 224 tisoč ljudi, ki imajo v Sloveniji prijavljeno prebivališče in so del našega vsakdanjega življenja. Slovenija se spreminja, vprašanje pa je, ali imamo kot država jasno strategijo, kako bomo obvladovali priseljevanje, zagotavljali vključevanje priseljencev in hkrati ohranjali svoj jezik, kulturo in nacionalno identiteto.

Maribor je mesto, v katerem se demografska podoba hitro spreminja. Maribor je tako na kar petem mestu med vsemi slovenskimi mest med slovenskimi občinami glede delež tujcev med prebivalci in na drugem mestu glede na število tujcev.

Še zgovornejši je podatek, da je bilo leta 2008 v Mariboru 4.770 tujih državljanov.  Danes jih je več kot štirikrat toliko. Skoraj vsak šesti prebivalec Maribora je tuji državljan. Tako v Mariboru živi kar 20.376 tujcev. To pa je že ta številka, da lahko rečemo, da je priseljevanje tujcev v Maribor tudi velik problem za slovensko identiteto. Slovenija mogoče še potrebuje delovno aktivne ljudi, tudi gospodarstvo zaposlene, a bi morali tujci spoštovati  slovenske zakone, se učiti in govoriti slovenski jezik ter sprejemati našo kulturo, vero naše običaje in  družbo, da bi lahko prispevali k njenemu razvoju.

Mesta, ki imajo največ tujcev: Ljubljana: 47.913, Maribor: 20.376, Koper: 8.756, Celje: 8.635, Kranj: 7.816, Velenje: 6.059, Novo mesto: 5.040, Nova Gorica: 4.165, Jesenice: 4.097, Domžale: 3.833 tujcev. Številke so res zaskrbljujoče. 

Kaj storiti? Predvsem zaostriti politiko priseljevanja tujce na državni ravni in zaostriti smernice na lokalni ravni. Kajti če se bo tako preseljevanje stopnjevalo, čez čez 10 let, verjetno Maribor ne bo več Slovenski. Zato se je potrebno tudi vprašati, koga je potrebno 15. novembra izbrati za novega župana Maribora.

Se je za takšen Maribor boril general Rudolf Maister s svojimi borci?

The post Maribor se spreminja pred našimi očmi? Je kar na petem mestu po deležu tujcev v Sloveniji appeared first on e-Maribor.

V Občinskem odboru SDS Hoče – Slivnica so zelo aktivni, še posebej v času lokalnih volitev. Pridobili so tudi veliko novih članov. Tako so ustanovili Klub seniork in seniorjev (KSS), ki bo spodbujal povezovanje starejših, izmenjavo življenjskih izkušenj ter oblikovanje novih pobud. Med novimi člani je tudi veliko mladih, zato bo kmalu zaživel tudi novi odbor SDM Hoče – Slivnica.

Novo ustanovljeni Klub seniork in seniorjev bo članicam in članom omogočal aktivno sodelovanje, izražanje predlogov ter soustvarjanje pobud, pomembnih tako za starejše kot za širšo lokalno skupnost. Posebno pozornost bodo namenili prenosu znanja in življenjskih izkušenj, medgeneracijskemu sodelovanju ter vključevanju starejših v družbeno življenje.

Branko Vračko na čelu novega kluba

“Vodenje novo ustanovljenega kluba je prevzel Branko Vračko, ki mu ob prevzemu funkcije iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Pred njim so novi izzivi, priložnosti za uresničevanje svežih idej ter povezovanje članstva v skupnih prizadevanjih,” so zapisali v občinskem odboru SDS Hoče – Slivnica. Članice in člani kluba bodo s svojim znanjem, izkušnjami in predlogi lahko pomembno prispevali k delovanju organizacije ter krepitvi sodelovanja v občini Hoče-Slivnica.

Klub seniorjev in seniork OO SDS Hoče – Slivnica

Mladi napovedujejo novo poglavje

Posebej spodbudno je, da se med novimi člani pojavlja tudi veliko mladih. To kaže na zanimanje za aktivno sodelovanje v lokalnem okolju in ustvarja dobre temelje za prihodnje povezovanje različnih generacij.

Prav zato se lahko v kratkem pričakuje tudi ustanovitev novega odbora Slovenske demokratske mladine (SDM) Hoče-Slivnica, ki bi lahko mladim ponudil dodatne možnosti za sodelovanje, uresničevanje idej in aktivno vključevanje v lokalno dogajanje. 

Veliko aktivnosti v času lokalnih volitev

V Občinskem odboru SDS Hoče-Slivnica so aktivni tudi v času lokalnih volitev. Organizirajo različna srečanja s krajani, stojnice in družabne dogodke, ki ponujajo priložnost za pogovor in druženje. V petek 30. oktobra, bo živahno pred pošto v Hočah, kjer bodo članice in člani SDS med 9. in 12. uro na stojnici na voljo za pogovor s krajani. Popoldne pa vas vabijo še na kostanjev piknik med 14. in 17. uro, kjer ne bo manjkalo vročega, dišečega kostanja in prijetnega druženja. 

The post V Hočah ustanovili Klub seniork in seniorjev SDS in v svoje vrste privabili tudi veliko mladih članov appeared first on e-Maribor.

Očitno Matevž Frangež že misli, da je župan. No vsaj obnaša se tako. Svoj volilni kombi je pustil kar sredi prehoda za pešce. Muzikanti, ki so mu igrali na poroki, pa so nas obvestili, da jim ni plačal njihovega nastopa.

Ko daš levičarju v roke oblast, potem veš kaj te čaka. Nonšalantnost in sprenevedanje. Tako se že obnaša kandidat za župana Maribora Matevž Frangež. Svoj kombi je parkiral kar na prehodu za pešce in se ni zmenil za okolico.

Kot piše portal Politikis, naj bi se kandidat za župana Maribora Matevž Frangež s kombijem ustavil ob prehodu za pešce, kjer se je najprej naslonjen na vozilo pogovarjal po mobilnem telefonu. Telefonski pogovor naj bi nato nadaljeval še v kombiju, v katerem je bil tudi voznik. Po pripovedovanju očividcev portala Politikis, naj bi celotna situacija trajala približno deset minut. 

Dogodek odpira vprašanja o ravnanju v prometu in spoštovanju pravil, ki veljajo za vse udeležence. Od javnih osebnosti, še posebej kandidatov za vodenje drugega največjega slovenskega mesta, javnost pričakuje odgovorno ravnanje in spoštovanje prometnih predpisov. Še posebej pomenljivo je, da Frangeža na županskih volitvah poleg SD in Levice podpira tudi Lista kolesarjev in pešcev.

Avto Matevža Frangeža parkiran na prehodu za pešce, slika Politikis

Da je Frangež velikokrat vzvišen do ljudi, pa vedo povedati tudi tisti, ki so ga spoznali. Tako se je obnašal tudi do glasbenikov, ki so mu igrali na njegovi poroki. Kot so dejali za naš portal e-maribor.si, je bila to srbsko-slovenska poroka, saj njegova žena prihaja iz Srbije. Poleg srbskih so mu igrali tudi slovenski glasbeniki, vsaj tisti del, ko je Frangež prišel po svojo srbsko nevesto v Pesnico. Po končanem igranju je Frangež slovenske glasbenike bolj kot ne »vljudno« nagnal, glasbenikom pa dejal, da so tako in tako dobili dovolj napitnine od svatov. Da bi jim nakazal denar za igranje ni želel niti slišati.

Dolgih nosov so se tako muzikanti, pred 16. leti odpravili s poroke pri Frangežu, ki je v tistem času opravljal službo poslanca Državnega zbora in bi moral biti vsaj za izgled drugim

Je to tisti “novi Maribor” katerega si predstavlja Matevž Frangež?

The post Matevž Frangež pustil kombi kar sredi prehoda za pešce. Baje pa tudi svoje poroke še ni odplačal appeared first on e-Maribor.

Danes si je kandidat skrajne levice, torej stranke SD in Levice za mariborskega župana, Matevž Frangež v Maribor pripeljal Luko Mesca, ki kandidira za župana Ljubljane. Pri Večeru pa, kot bi bili v transu, so zapisali, da sta to dva bodoča župana.

Med tem ko se v času volilne kampanje po Sloveniji odvijajo razna srečanja, okrogle mize in podobno, se skrajni levičarji v Mariboru že vidijo na oblasti. Danes si je tako kandidat za mariborskega župana, ki niti ne živi v Mariboru, Matevž Frangež pripeljal predstavnika skrajne Levice in kandidata, ki naj bi, kot pravi njegov prijatelj Dušan Smodej “snifal” kokain, Luko Mesca.

Pojavljanje Frangeža in Mesca v razpravah o prihodnjem vodenju Maribora odpira tudi vprašanje razmerja med političnimi ambicijami in dejansko podporo volivcev. Medijski zapis, ki si ga je privoščil Večer, kjer so zapisali “bodoča župana” je vse prej kot resen novinarski članek, ki ga Večer tokrat ni zaklenil in si ga lahko prebere vsak, zastonj. Ob tem pa so zapisali, da je levi pol povezan, kar seveda ne drži. Svoboda ima namreč svojega kandidata.

Nič čudnega pa ni, da si skrajna Levica tudi v Mariboru želi upora, kot je to že v navadi pri tej stranki. Pa ne zato, ker je pogovor vodila skrajna levičarska aktivistka Sara Štiglic, znana po trganju zastav na Kongresnem trgu v Ljubljani. Frangež bi Maribor povezal kar z uporom. Dejal je, da je Maribor bilo vedno uporniško mesto in spomnil na leto 2012, ko so levi skrajneži razbijali po Mariboru. Pravi, da ljudje želijo svobode in tega, da nočejo, da jih ima kdo za norca.

Je Frangež s tem namignil, da bi si oblast prilastil s silo, če ne bo šlo drugače? A glede na to, da Frangež sanja in pripoveduje po Mariboru, da je že župan,  bi bilo dobro, da bi bil v Mariboru vsaj doma. Hiša, kjer živi, se namreč nahaja v Jarenini, torej v sosednji občini Pesnica. Ima torej Mariborčane za norca pravzaprav Frangež?

The post Ali v Maribor z novimi volitvami prihaja na oblast skrajna levica? Frangež že kliče k uporu? appeared first on e-Maribor.

Slovenska nogometna reprezentanca bo zadnjo domačo tekmo v letošnji izvedbi lige narodov odigrala v Mariboru. v mestu, kjer je nogomet doma. 13. novembra bo Slovenija Švico gostila.

Stožice zaradi poškodovane in preobremenjene igralne površine, slovenski reprezentanci ne morejo zagotoviti optimalnih pogojev za pomemben obračun s Švico. Očitno se ne potaplja le Olimpija, ampak tudi stadion v Stožicah?

Pri NZS poudarjajo, da želijo reprezentanci zagotoviti čim boljše pogoje za uspešen zaključek lige narodov. Slovenija si želi z dobro uvrstitvijo v skupini izboljšati tudi izhodišče pred žrebom kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2028.

Tekma med Slovenijo in Švico bo torej  v petek, 13. novembra 2026, ob 20.45 na stadionu Ljudski vrt v Mariboru!

The post Stožice dobile rdečo luč! Slovenska nogometna reprezentanca prihaja v Ljudski vrt. appeared first on e-Maribor.

Bližajo se lokalne volitve in kandidati se tako ali drugače pripravljajo tza volitve. Tudi v mali občini Duplek, kjer do sedaj ni bilo več kandidatov, še posebej ne z leve politike. Tokrat so kar štirje kandidati. Celo iz Svobode.

Letos bo zanimiva tekma kandidatov za župana v občini Duplek, kjer je dosedanji župan Mitja Horvat, dobil kar tri konkurente. Milico Štajner, neodvisno kandidatko, ki jo podpira tudi SDS, Nuško Tschammer iz stranke SD in Damjana Kavčiča iz Gibanja Svoboda.

No slednji kandidat je še posebej zanimiv, saj naj bi se problematike, ki Duplek pretresa zadnje čase in o katerem smo prav na našem portalu prvi spregovorili, torej nasilje otrok, v Dupleku, lotil kar s fizično silo, kot je na omrežju X objavila poslanka iz Dupleka Katja Kokot.

In medtem v Dupleku, kandidat Svobode za župana občine Duplek javno poziva k fizičnemu nasilju nad mladino.
Brez besed…enim res dišijo tisti pretekli časi. https://t.co/ZCmdfMa8bX

— Katja Kokot (@KokotKatja) October 25, 2026

So nekateri res primerni za župana?

The post Kandidat za župana Dupleka iz Svobode bi kar fizično obračunaval z mladino? appeared first on e-Maribor.

Očitno so ideološke teme tiste, na katere stavi večni kandidat za župana Maribora, Igor Jurišič. Tokrat se je obregnil ob rdečo zvezdo, ki ni bila zaželjena na državni proslavi od dnevu suverenosti v Kopru. 

Igor Jurišič je večni kandidat za župana Mestne občine Maribor. Na zadnjih volitvah pred štirimi leti, mu je za to, da bi postal župan zmanjkalo več, kot 12.000 glasov. Sam jih je dobil pičlih 347. Pa še vedno ga ni izučilo, da se zanj županovanje ne splača. Očitno pa tudi od zgodovine ni odnesel kaj prida znanja, V osnovno šolo je hodil namreč še v socialističnih časih. A razgledanost pri njegovih letih, šteje jih 55, očitno ni nič boljša.

Tokrat je Jurišič, v času svoje volilne kampanje  ubral taktiko levičarske ideologije in se obregnil ob prepoved rdeče zvezde na današnji proslavi ob suverenosti Slovenije. Navedel pa kup nesmislov, ki z današnjim praznikom nimajo nobene povezave. Na družbenem omrežju Facebook se je razpisal o tem, da je prepoved rdeče zvezde žalitev in ponižanje vseh miličnikov, ki so z rdečo zvezdo na kapi 1.12.1989 v akciji SEVER preprečili “miting resnice” oziroma načrtovan državni udar ljudi, ki rdeče zvezde niso imeli. Pisal je nesmisle o NOB in da so se tisti z rdečo zvezdo uprli fašistom in nacistom, ter da je bila rdeča zvezda tudi na kapah vojakov TO.

A Jurišič meša hruške z jabolki. Miličniki so delovali v nekdanji Jugoslaviji, slovenska Teritorialna obramba pa je bila pred osamosvojitvijo organizirana v okviru takratnega obrambnega sistema. Rdeča zvezda je bila simbol nekdanje države in njenih oboroženih struktur. Številni partizani z rdečo zvezdo so se med drugo svetovno vojno sicer borili proti fašizmu in nacizmu, a so prav s to zvezdo na kapi so tudi pobijali nedolžen slovenski narod. Toda to je drugo zgodovinsko obdobje in druga zgodba.

Jurišič očitno ne ve, da se je Slovenija, ko je bil sam star komaj 20 let osamosvojila? Predvsem pa pozablja, o čem govori praznik, ki ga Slovenija praznuje 25. oktobra. To ni praznik Jugoslavije, temveč DAN SUVERENOSTI SLOVENIJE! Na ta dan leta 1991 je Slovenijo zapustil zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA). S tem se je končalo obdobje, v katerem je naša mlada država dokončno uveljavljala svojo samostojnost in suverenost.

Prav JLA, katere pripadniki so nosili oznake z rdečo zvezdo, je med osamosvojitveno vojno nastopila proti slovenski neodvisnosti. Njeni vojaki so sodelovali v vojaški agresiji na Slovenijo, v kateri so bili ogroženi in tudi ubiti civilisti. Slovenija se je morala postaviti zase, za svojo svobodo in za pravico, da o svoji prihodnosti odloča sama. Očitno si v tistem času Jurišič ni nadel uniforme slovenske teritorialne obrambe in leta 1991 ni iz kape odstranjeval rdeče zvezde.

Znanje slovenske zgodovine sicer ni pogoj za kandidaturo za župana, toda klatenje neumnosti zagotovo ni najboljša popotnica za nekoga, ki želi postati župan drugega največjega mesta v Sloveniji.

The post Večni kandidat za župana Maribora Igor Jurišič, stresa neumnosti? Danes ni praznik Jugoslavije! appeared first on e-Maribor.

V tokratnem intervjuju na portalu e-maribor.si predstavljamo Katjo Koren, kandidatko za županjo Mestne občine Maribor, s katero smo spregovorili o njeni viziji mesta, prihodnjih razvojnih izzivih in pomenu enakomernega razvoja vseh delov Maribora.

“Ko pogledam s Pohorja, vidim ves Maribor. Tako želim gledati tudi pri vodenju mesta: vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede,” poudarja Katja Koren.

Kaj jo je spodbudilo h kandidaturi? Katere spremembe si želi za Maribor? Kako bi izboljšala dialog z občani in poskrbela, da bi se njihov glas odrazil tudi pri sprejemanju pomembnih odločitev? To je Katja Koren zaupala našemu portalu!

1. Kako bi se predstavili bralcem, ki vas poznajo predvsem kot nekdanjo vrhunsko smučarko? Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi za županjo Maribora?

Šport je pomemben del mojega življenja, veliko pa so me naučila tudi leta dela v gospodarstvu in športnih organizacijah. Na Pošti Slovenije sem začela na okencu in pozneje prevzemala vodstvene naloge, danes sem državna sekretarka za šport in turizem. Kandidiram, ker imam Maribor rada in želim svoje znanje in izkušnje nameniti mestu, ki mi je veliko dalo.

2. Kako danes vidite Maribor? Katere so njegove največje prednosti in katere težave bi bilo treba najprej rešiti?

Maribor ima sposobne ljudi, univerzo, podjetja, bogato kulturo in izjemno naravno okolje. Te prednosti moramo bolje povezati, da bodo prinašale kakovostna delovna mesta in denar za razvoj. Hkrati moramo poskrbeti za urejene ceste, dostopne storitve in dobre pogoje za življenje v vseh delih mesta.

3. Kaj bi bili vaši trije prednostni ukrepi, če bi prevzeli vodenje Mestne občine Maribor?

Najprej pregled občinskih financ, pogodb in obveznosti, da bomo vedeli, kaj zmoremo. Nato s četrtmi in krajevnimi skupnostmi dogovorjen načrt najnujnejših obnov z jasnimi roki. Tretji korak bi bil povezati občino, gospodarstvo in univerzo pri konkretnih razvojnih projektih ter podjetnikom olajšati občinske postopke.

4. Kako ocenjujete prenovo Lenta? Kaj je bilo narejeno dobro in kaj bi bilo treba še izboljšati?

Dobro je, da je ob Dravi več prostora za sprehode in druženje. Zdaj je treba poskrbeti, da bodo ta prostor ljudje radi uporabljali skozi vse leto, pri tem pa upoštevati tudi stanovalce in lokalne ponudnike. Pozornost bi namenila dostopnosti, senci, vzdrževanju in vsebinam, zaradi katerih se na Lent vračamo.

5. Kako bi poskrbeli, da bi Lent in mestno središče živela skozi vse leto ter da bi od tega imeli koristi tudi lokalni gostinci in podjetniki?

Povezala bi gostince, trgovce, obrtnike in kulturne ustvarjalce v skupen celoletni program. Denimo z večernimi nakupi ob kulturnem dogajanju, odprtimi ateljeji in delavnicami ter skupnimi ponudbami. Prazne občinske lokale bi po jasnih merilih ponudili dejavnostim, ki v mesto pripeljejo ljudi. Občina mora poskrbeti za dostopnost, pomagati pri svojih postopkih in skupni promociji. Cilj je, da se ljudje v središče redno vračajo in tam tudi kaj kupijo, opravijo storitev ali obiščejo lokal.

6. Kako ocenjujete spremenjene vozne rede mestnih avtobusov? Kaj bi bilo treba izboljšati, da bi javni prevoz bolje ustrezal potrebam Mariborčanov?

Vozni red je dober takrat, ko človek z avtobusom pravočasno pride v službo, šolo ali k zdravniku in se lahko vrne domov. Z Marpromom in uporabniki bi preverila, kje so težave s pogostostjo voženj, prestopi in večernimi povezavami. Tam, kjer ureditev ljudem otežuje pot, jo je treba prilagoditi.

7. Kakšne rešitve predlagate za slabo stanje nekaterih cest, pločnikov in druge prometne infrastrukture?

Potrebujemo večletni načrt obnov z javno objavljenim vrstnim redom, roki in zagotovljenimi sredstvi. Prednost morajo imeti nevarni odseki in najbolj dotrajana infrastruktura. Dela je treba uskladiti tudi z obnovo vodovoda in kanalizacije, da iste ulice ne razkopavamo večkrat.

8. Kako bi uredili parkiranje, izboljšali prometno varnost in zmanjšali prometne zastoje v mestu?

Kjer stanovalcem primanjkuje parkirišč, bi uredili dodatna mesta, tudi z dogovori za uporabo parkirišč podjetij zunaj njihovega delovnega časa. Med večjimi rešitvami bi preverila garažo pri Ljudskem vrtu. Za večjo varnost bi uredili manjkajoče pločnike, nevarne prehode in šolske poti. Zastoje bi zmanjševali z bolj usklajenimi semaforji in cestnimi deli ter izboljšavami avtobusnih povezav tam, kjer so vrzeli. Ljudi bomo na avtobus pritegnili, če bo pot z njim zanesljiva, časovno smiselna in cenovno ugodna.

Katja Koren pred volilno pisarno. Foto M.G.

9. Kako bi zagotovili enakomernejši razvoj vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti?

Ko pogledam s Pohorja, vidim ves Maribor. Tako želim gledati tudi pri vodenju mesta: vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede, potrebe pa morajo biti povezane s proračunom in roki izvedbe. Ljudje, ki tam živijo in skrbijo za skupnost, najbolje vedo, kaj njihovo okolje potrebuje.

10. Festival Lent je ena najbolj prepoznavnih mariborskih prireditev. Kako ocenjujete njegov pomen in ali bi ga vrnili nazaj ob Dravo?

Festival Lent je del identitete Maribora in prav je, da povezuje celo mesto. Podpiram več dogajanja ob Dravi, kjer ima svoje korenine, ob tem pa bi ohranila tudi uspešna prizorišča drugod. Z organizatorji bi dogovorili, katere vsebine lahko vrnemo ob reko, da bo Lent znova močneje zaživel.

11. Kako bi Maribor bolje izkoristil svoje turistične potenciale, od Pohorja in Drave do Stare trte ter kulturne dediščine?

Maribor ima izjemno prednost, mesto, Pohorje, Dravo in vinorodno okolico na majhnih razdaljah. Nadaljevala bi povezovanje regije in nadgradnjo ponudbe športnega, kulturnega in vinskega turizma, wellnessa ter sodelovanje z zdravilišči. Posebno priložnost vidim v športnih pripravah, rehabilitaciji in kongresih, ki lahko goste pripeljejo skozi vse leto. Cilj so kakovostnejša ponudba, daljše bivanje in večja potrošnja pri lokalnih ponudnikih. Uspeh pa moramo meriti tudi z zadovoljstvom domačinov, turizem jim mora prinašati priložnosti in bolj urejeno okolje, ob spoštovanju njihovega miru in dostopa do javnih prostorov.

12. Kot nekdanja vrhunska športnica dobro poznate pomen športa. Kaj bi naredili za boljše pogoje delovanja športnih klubov in za šport otrok ter mladih?

Klubi potrebujejo strokovni kader, ustrezno in predvidljivo financiranje ter primerne prostore. S šolami in klubi bi dogovorila boljšo uporabo šolskih telovadnic zunaj pouka, s pregledno razdelitvijo terminov in dostopnimi stroški. Ob tem moramo vlagati v vzdrževanje in potrebne dodatne zmogljivosti. Cilj je omogočiti šport vsem, ki si tega želijo, posebej otrokom in mladim, ne glede na finančne zmožnosti družine.

13. Kakšno prihodnost vidite za Pohorje? Kako bi lahko Maribor še okrepil svojo prepoznavnost kot športno središče in ali bi vrnili nazaj Zlato lisico?

Pohorje vidim kot močno celoletno turistično destinacijo, ki jo razvijamo skupaj s sosednjimi občinami in ponudniki. Ob zimskih dejavnostih so njegove priložnosti pohodništvo, kolesarjenje, wellness in športne priprave. Maribor bi kot športno središče okrepili z boljšimi pogoji za klube, gostovanjem ekip na pripravah in mednarodnimi tekmovanji, v povezavi s športno medicino in rehabilitacijo.

Zlata lisica mi osebno ogromno pomeni in vesela sem, da je ostala v Sloveniji. Njene vrnitve v Maribor pa ne bom obljubljala, saj na zanesljive snežne razmere ne moremo več računati.

Katja Koren pod Pohorjem, slika: Marko Pigac

14. Kako bi spodbudili razvoj gospodarstva, prihod novih podjetij in ustvarjanje delovnih mest?

Maribor ima industrijsko znanje, univerzo, UKC in podjetja, na katerih lahko gradi razvoj napredne proizvodnje, umetne inteligence ter zdravstvenih in športnih tehnologij. Obstoječim podjetjem bi olajšali širitev z urejenimi poslovnimi lokacijami in hitrejšimi občinskimi postopki. Novim vlagateljem bi ponudili konkretne lokacije in možnosti sodelovanja z raziskovalci ter podjetji.

Z univerzo in gospodarstvom bi spodbujali skupne razvojne projekte, študentske prakse in nastajanje novih podjetij iz raziskovalnih idej. Cilj so podjetja z lastnimi izdelki in znanjem, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, izvažajo in ponujajo kakovostna delovna mesta.

15. Kaj bi storili, da bi mladi po končanem šolanju in študiju svojo prihodnost pogosteje videli prav v Mariboru?

Mlad človek mora v Mariboru videti možnost za dobro delo, napredovanje in svoj dom. Zato bi s podjetji, univerzo in šolami spodbujali prakse, prve zaposlitve in razvoj podjetniških idej, s stanovanjskim skladom pa obnovo praznih stanovanj in gradnjo javnih najemnih stanovanj. Mladi potrebujejo tudi dostopne prostore za ustvarjanje, druženje, šport in kulturo ter možnost, da sami sooblikujejo dogajanje v mestu. Želim, da lahko tukaj uresničijo svoje zamisli in načrtujejo življenje.

16. Kako bi zagotovili bolj gospodarno porabo občinskega denarja, preglednost javnih naročil in učinkovito izvajanje občinskih projektov?

Občinski denar je denar ljudi in tako moramo z njim tudi ravnati. Pri javnih naročilih bi vztrajala pri jasnih merilih, dejanski konkurenci in nadzoru izvedbe, pri projektih pa pri objavljenih stroških, rokih in odgovornih osebah. Vsako večjo podražitev ali zamudo je treba pravočasno pojasniti.

17. Katere strokovnjake bi želeli vključiti v svojo ekipo in kako bi zagotovili, da bodo pri vodenju mesta v ospredju interesi občanov?

Želim ekipo ljudi, ki poznajo javne finance, gospodarstvo, prostor, promet in javne storitve ter znajo sodelovati. Poleg strokovnega znanja mi veliko pomenita poštenost in pripravljenost poslušati ljudi. Pri izbiri bi me vodila usposobljenost in dosedanje delo, odgovornost vsakega člana ekipe pa mora biti jasna.

18. Kako boste zagotovili, da bodo odločitve mestne uprave temeljile predvsem na potrebah Maribora?

Vsaka večja odločitev mora imeti jasno pojasnilo, komu koristi, koliko stane in katero potrebo rešuje. V pripravo želim vključevati stroko, mestne četrti, krajevne skupnosti in ljudi, ki jih odločitev zadeva. Hvaležna sem za politično podporo, za svoje odločitve pa bom odgovarjala vsem Mariborčankam in Mariborčanom.

Katja Koren in minister za pravosodje Mihael Zupančič,

19. Kateri večji projekt bi želeli uresničiti v prvem letu županovanja in kako bi občani lahko spremljali njegovo izvedbo?

V prvem letu bi začela izvajati program prednostnih obnov po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, najprej nevarnih šolskih poti, manjkajočih pločnikov in dotrajanih cest. Program bi vključili v proračun, za vsak poseg pa objavili strošek, odgovorno osebo in rok izvedbe. Občani bi na občinski spletni strani in v svoji četrti lahko spremljali, kaj je načrtovano, kaj se izvaja in kaj je končano. Ob zamudah bi jasno sporočili razlog in nov rok.

20. Kaj bi sporočili Mariborčankam in Mariborčanom, ki si želijo urejenega, razvojno uspešnega in prijaznega mesta? Zakaj naj na županskih volitvah podprejo prav vas?

Maribor imam rada in želim, da bi ljudje tukaj z več zaupanja načrtovali svojo prihodnost. Prinašam izkušnje iz gospodarstva, športa in državne uprave, predvsem pa pripravljenost poslušati in vztrajati pri dogovorjenem. Zaupanje želim upravičiti z delom in odgovornostjo za odločitve, ki jih bom sprejela.

Za zaključek

21. Kako bi oživili prazne poslovne prostore v mestnem središču in pomagali malim podjetnikom?

Najprej bi pregledala prazne občinske prostore in možnosti, da jih pod preglednimi pogoji namenimo dejavnostim, ki jih mestno središče potrebuje. Z zasebnimi lastniki in malimi podjetniki bi iskala izvedljive dogovore za oživitev prostorov. Pri tem moramo hkrati skrbeti za dostopnost in dogajanje, ki v mesto pripelje ljudi.

22. Kako bi izboljšali komunalno infrastrukturo, zlasti vodovodno in kanalizacijsko omrežje?

Obnavljali bi dotrajane vodovode, da zmanjšamo izgube vode in prekinitve oskrbe, ter širili kanalizacijo na območja, kjer še manjka in je priključevanje smiselno. Hkrati bi uredili odvodnjavanje tam, kjer ob nalivih zastaja voda. Ob obnovi ceste je treba urediti tudi dotrajane cevi pod njo, da iste ulice čez leto dni ne prekopavamo znova.

23. Kako bi zagotovili večjo varnost, čistočo in urejenost javnih površin?

Okrepila bi redne preglede in vzdrževanje ulic, parkov ter igrišč, pogostost čiščenja in praznjenja košev pa prilagodila obremenjenosti posameznih območij. Nevarne poškodbe je treba takoj zavarovati in čim prej odpraviti. Za varnost bi izboljšali razsvetljavo na slabo osvetljenih poteh ter z redarstvom in policijo dogovorili več prisotnosti tam, kjer se ponavljajo težave. Prijave občanov morajo dobiti odgovornega izvajalca, rok in obvestilo o rešitvi. Enaka skrb mora veljati za središče, soseske in krajevne skupnosti.

Katja Koren z družino

24. Če bi morali izbirati med novimi razvojnimi projekti in nujno obnovo dotrajanih cest, katerim naložbam bi dali prednost?

Nujne obnove, od katerih sta odvisna varnost in normalno vsakdanje življenje, bi imele prednost. Razvojne projekte bi presojala po koristih za ljudi, delovnih mestih, možnostih financiranja in stroških poznejšega vzdrževanja. Mesto potrebuje razvoj, ob tem pa mora zanesljivo skrbeti tudi za osnovno infrastrukturo.

25. Kakšen Maribor si želite čez štiri leta in po katerih konkretnih rezultatih bi občani lahko presodili, ali ste svoje obljube izpolnili?

Želim si mesta, v katerem je lažje delati, si ustvariti dom in urediti vsakdanje opravke. Občani naj moje delo presojajo po obnovljenih ulicah in omrežjih, dostopnejših stanovanjih, uporabnem javnem prevozu ter uresničenih razvojnih projektih. Na začetku mandata želim določiti merljive cilje in roke, nato pa javno poročati, kaj smo naredili in kje zaostajamo.

Hvala, da ste si vzeli čas za  naš portal in veliko uspeha!

Iskrena hvala!

S Katjo Koren se je pogovarjal M.G.

Preberite tudi:

Katja Koren sredi Maribora odprla volilno pisarno!

The post Intervju Katja Koren: “Vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede!” appeared first on e-Maribor.

BK TV dobila košarico od Arsenoviča. Mariborska občina bo za dobrih 100 tisoč evrov kupila nov avdiovizualni sistem za sejno dvorano mestnega sveta, s katerim želi narediti konec tehničnim težavam in odvisnosti od zunanjega izvajalca spletnih prenosov.

Mestna občina Maribor bo za sejno dvorano mestnega sveta kupila nov avdiovizualni sistem. V postopku javnega naročila je po pogajanjih med dvema podjetjema izbrala ponudbo ljubljanskega podjetja TSE v vrednosti 100.796 evrov. Piše Večer.

Na občini pojasnjujejo, da bodo z novo opremo zagotovili zanesljivejše delovanje sistema, večjo samostojnost pri izvajanju spletnih prenosov sej ter dolgoročno zmanjšanje stroškov. Novi sistem naj bi začel delovati še v letu 2026.

Z novo opremo se odpira vprašanje dosedanjega načina zagotavljanja prenosov sej mestnega sveta. Televizija BK TV je po navedbah, ki jih je treba preveriti v dokumentaciji o dosedanjih plačilih, za posamezno snemanje v živo prejela 976 evrov. Če bo občina z novo opremo prenose lahko izvajala samostojno, se lahko spremeni tudi dosedanja poraba javnega denarja za to storitev.

Pri tem je zanimiva tudi povezava s prihajajočimi lokalnimi volitvami. Direktor in lastnik BK TV Boštjan Lesjak je namreč vodja volilnega štaba Bora Grajnerja, kandidata za mariborskega župana. Seveda samo po sebi to še ne pomeni nepravilnosti ali nedovoljenega vpliva. Odpira pa vprašanje, ki si zasluži jasen odgovor: kako bo urejeno zagotavljanje prenosov sej mestnega sveta v prihodnje in ali bo nova oprema res omogočila občini, da to delo opravlja sama?

In še vprašanje, ki se bo ob morebitni izvolitvi Bora Grajnerja za župana zagotovo postavilo: se bo odnos občine do BK TV spremenil ali bo novi sistem pomenil dokončen prelom z dosedanjo prakso? Odgovor bo pokazal, ali bo občina z naložbo v višini dobrih 100 tisoč evrov dejansko dosegla večjo samostojnost in nižje stroške ali pa se bo sodelovanje z zunanjimi izvajalci nadaljevalo v drugačni obliki?

Zadevo bomo podrobno spremljali še naprej.

The post BK TV od mariborske občine dobil košarico. Seje mestnega sveta bodo prenašali sami. appeared first on e-Maribor.