Radiotelevizija Slovenija se sooča z novimi likvidnostnimi težavami. Banka, s katero je javni zavod več mesecev vodil pogovore o pridobitvi posojila, je namreč prošnjo RTV Slovenija zavrnila.

RTV Slovenija je ostala brez šestmilijonskega posojila. Tako so ogrožena tudi izplačila oktobrskih plač. Po informacijah, ki jih je objavilo več medijev, naj bi šlo za šest milijonov evrov vredno posojilo, namenjeno zagotavljanju tekoče likvidnosti zavoda. Novico je na izredni seji sveta RTV Slovenija potrdila predsednica uprave Natalija Gorščak. Pojasnila je, da je banka, s katero so bili v dogovorih glede najema posojila, prošnjo zavrnila. Uprava zato še naprej išče druge možnosti financiranja.

Gorščakova je svet RTV opozorila, da bo treba v primeru, če drugega vira financiranja ne bo mogoče pravočasno zagotoviti, pri izplačilih prilagoditi dinamiko plačevanja nekaterih drugih računov. Uprava sicer še vedno išče rešitev, vendar posojila ne obravnava več kot zanesljivega vira.

Ministrstvo za finance je že avgusta pojasnilo, da so se denarni tokovi RTV Slovenija glede na začetek leta poslabšali. RTV ima sicer možnost kratkoročnega zadolževanja v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države, vendar je trenutno najvišja možnost črpanja 9,5 milijona evrov, dodatna likvidnostna sredstva iz tega vira pa glede na finančni položaj niso predvidena.

Dejstvo je, da je zavrnitev šestmilijonskega bančnega posojila za javni zavod nov finančni zaplet. Ob hkratnih težavah pri zagotavljanju drugih predvidenih sredstev bo moralo vodstvo RTV v prihodnjih tednih najti rešitev, s katero bo zagotovilo nemoteno poslovanje in pravočasno izpolnjevanje finančnih obveznosti.

The post Se potaplja RTV? Ostali brez šestmilijonskega posojila! appeared first on e-Maribor.

Začela so se referendumska opravila glede referendumskega dne, 11. oktobra, ko bomo državljani Slovenije imeli priložnost, da se odločimo o pomembnih temah za vse nas. Odločali bomo o zakonu o parlamentarni preiskavi, socialni pomoči in družbeno koristnem delu, Volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in obveznem RTV prispevku.

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) Alenka Potočnik je napovedala aktivno vključitev sindikata in Društva novinarjev Slovenije v kampanjo proti ukinitvi RTV-prispevka. Po njenih besedah referendum ni zgolj vprašanje financiranja javne radiotelevizije, temveč tudi vprašanje prihodnosti demokracije.

Neverjetno, a resnično, a kaj ima demokracija s tem, ali RTV-prispevek plačujejo ljudje sami ali pa ga namesto njih zagotavlja država? Prav zanimivo je, kakšno neumno izjavo, za zavajanje naroda, poda predsednica Sindikata novinarjev Slovenije. Še posebej ob podatku, da v Evropski uniji kar 11 držav javni radiotelevizijski servis financira s posebnim prispevkom, 14 držav pa neposredno iz državnega proračuna.

Med državami, kjer javni servis financirajo neposredno iz proračuna, so recimo Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Francija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Romunija, Slovaška in Španija. Pa imajo demokracijo, razen mogoče Romunije in Slovaške, že kar nekaj časa.

Kot kaže analiza Evropske komisije, ni trenda, ki bi nakazoval, da so bili javni mediji, financirani iz državnega proračuna, bolj izpostavljeni zmanjšanju javnih sredstev. Prav tako ni mogoče trditi, da so bili mediji, financirani s posebnimi prispevki, na splošno bolje zaščiteni pred zmanjšanjem financiranja. Tako so zapisali na portalu Info360.

Ob tem se seveda postavlja tudi vprašanje, ali RTV Slovenija sploh ustrezno opravlja svoje javno poslanstvo in koliko ljudi nacionalno televizijo še dejansko spremlja. In še nekaj je pomembno. Tudi če bi referendum o ukinitvi RTV-prispevka uspel, to še ne bi nujno pomenilo, da bi RTV Slovenija ostala kar brez denarja. Prispevek bi lahko namesto državljanov zagotavljala država oziroma bi se financiranje uredilo na drug način.

Morda pa bi bilo še bolj pošteno, če bi se ljudje sami odločali, katere medije želijo podpreti. Če so z javno radiotelevizijo zadovoljni, bi ji svoj denar namenili prostovoljno. Toda tu se postavlja zanimivo vprašanje: bi v takšnem sistemu naša nacionalna televizija propadla?

Če bi bila RTV Slovenija dovolj kakovostna, neodvisna in zanimiva za gledalce, bi ti zanjo verjetno še vedno bili pripravljeni plačevati. Če pa mora njen obstoj zagotavljati predvsem obvezna položnica, potem se je morda treba vprašati, ali je težava res v financiranju – ali pa v tem, kaj gledalcem javna radiotelevizija za njihov denar sploh ponuja.

In referendum ter njegovo odločanje  je še vedno demokracija, razen v glavah tistih, ki so na nacionalni TV še vedno družbenopolitični delavci.

Večina se ne. Je pa to zelo lepo opisal že Jože Smole, alias Božiček (kdor se ga spomni). pic.twitter.com/PuDXJCyr44

— M. Ukelj (@MUkelj) February 7, 2022

The post Predsednica Sindikata novinarjev zganja demagogijo in zavaja ljudi glede referenduma o RTV? appeared first on e-Maribor.

Kandidat za mariborskega župana Bor Grainer smelo stopa v tekmo za županski stolček tudi uradno. Grajner ni ravno neznano ime. Je namreč eden ključnih ljudi, ki so zaznamovali program Radia City. Še bolj pa je zanimivo, da je vodja njegove kampanje, prav lastnik več mariborskih medijev Boštjan Lesjak.

Tisti, ki ima v lasti več slovenskih medijev ima veliko prednost pred tistim, ki tega nima. To se je na volitvah že večkrat izkazalo. In očitno na to noto, igra tudi nov kandidat za mariborskega župana Bor Grainer, tudi sam medijski človek. Je namreč dolgoletni mariborski radijski novinar, urednik in eden najbolj prepoznavnih glasov Radia City. kar je zagotovo prednost pred ostalimi kandidati. 

A zanimivo je to, da je vodja njegov volilne kampanje še en medijski mogotec Boštjan Lesjak. Mariborski podjetnik in medijski lastnik, povezan predvsem z BK TV. Danes je naveden kot direktor in dejanski lastnik BK TV, izdajatelj pa je njegov s.p.. V letu njegovega medijskega vzpona leta 2010, je prav Lesjak močno hvalil ministrico Majdo Širca (LDS), ki je vodila ministrstvo za kulturo . Po Mariboru se je v tistem času govorilo, da mu je prav ona omogočila frekvence. Leta 2010 je Lesjak program oddajal na 150. kanalu digitalne kabelske sheme KRS Selnica. Pokrival Selnico ob Dravi, Ruše, Podvelko, Dravograd, Radlje ob Dravi, Vuzenico, Muto in del Maribora (torej občine, ki so jih takrat vodili “levi” župani).

Boru Grainerju bo torej volilno kampanjo vodil človek, ki je z Mestno občino Maribor že danes poslovno povezan in je od nje do zdaj prejel kar 326.443,42 evra (ERAR). Ob tem ima Lesjak v lasti oziroma pod svojim okriljem več medijev – televizijo BK TV ter portala Lokalec.si in MBreport.

Zato se samo po sebi postavlja vprašanje: kako neodvisna in nepristranska je lahko županska kampanja Bor Grainerja, če jo vodi človek, ki je hkrati medijski lastnik in pomemben poslovni partner Mestne občine Maribor? In še ta zanimivost. Na BK TV so v oddaji »Pod črto mandata« predstavljali župane Podravja in njihove dosežke v mandatu. Ko je prišel na vrsto Maribor, pa se v oddaji ni pojavil aktualni mariborski župan Saša Arsenovič, temveč prav Bor Grainer – človek, ki je danes kandidat za župana Maribora.

Naključje?

The post Kako »neodvisna« je volilna kampanja Bora Grainerja, če mu jo vodi kar medijski mogotec? appeared first on e-Maribor.

Pokvarjena taktika RTV. Kaj se bo zgodilo če referendum proti plačevanju RTV naročnine uspe in bo sprejet novi medijski zakon? Briga jih za druge programe. Važni jim je obdržati informativni program, ker tam lahko “nabijajo” proti Janši?

Vprašanje obstoja RTV Slovenija, programsko, finančno, intelektualno in menedžersko bankrotirane javne televizije, ki je hkrati postala brutalni poligon – celo skrajno – leve politične opcije, se bliža največjemu finančnemu dnu. Obeta se referendum o neplačevanju RTV naročnine in novi medijski zakon. In tega se levičarji na TV Slovenija tudi najbolj bojijo?

In če so pod Golobovim vodstvom RTV čistili Janšistov, bo potrebno sedaj počistiti še levičarsko strukturo na RTV, ki se svaljka po javni TV, ki je plačana z našega denarja. In kaj se sliši po hodnikih RTV? (Razkriva portal Požar report)

Taktika Janše, da bo “izstradal RTV” (taktiko t. i. “finančnega izčrpavanja” javnega servisa Janši sicer očita opozicija; p. a.), se ne bo tako zlahka izšla. Ker treba je vedeti, naši šefi imajo načrt, da zadržijo plače zaposlenih in honorarje točno določenih izbrancev ter informativni (popularno imenovani “info”) program, samo za to jim gre, ostalo jih ne briga in jih ne zanima. Na to karto igrajo. Zato preračunljivo ukinjajo del športnega, razvedrilnega in kulturnega programa, toda zaposleni, ki na teh – kmalu ukinjenih – programih delajo, bodo, poglejte ta absurd, to norost, tudi po ukinitvi teh programskih sklopov ostali redno zaposleni na RTV. Okej, nekaj honorarcev bo verjetno moralo iti, a ne veliko. Info program pa bo praktično nedotaknjen. Itak je poceni, skoraj zastonj, povabiš nekaj gostov, pridejo zastonj in lahko ure in ure nabijajo proti Janši in ta desnim.

In še o informativnem programu: “Tam je enih dvajset ljudi, ki se gredo politiko in vsi mi smo njihovi talci. Predvsem info na TV, nekaj je tudi radijcev. Ampak zdaj, ko situacija postaja resna, se že tolčejo med seboj. Manica Janežič Ambrožič (voditeljica osrednjega TV Dnevnika) razlaga, da sta vsega kriva “Starička” (Tanja Starič, voditeljica Odmevov) in Marcel (Štefančič, voditelj oddaje Marcel). In da se je slednjega treba znebiti.”

The post Grozljivo! Taktika na RTV? Obdržati informativni program in povabiti goste, da nabijajo proti Janši? appeared first on e-Maribor.

Novi Zakon o medijih, v bistvu skrpucalo, ki so ga napisali na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, ne bo imelo več levičarskega pridiha. Vlada že predlaga novega več ključnimi spremembami. 

Spremembe se najprej osredotočajo na zmanjšanje števila subjektov, ki so upravičeni do javnega denarja. Novela tako odpravlja zakonsko določeno obvezno višino sredstev za ustvarjanje programskih vsebin medijev in za delovanje programov s statusom posebnega pomena, kot so na primer lokalni, regionalni ali študentski televizijski in radijski programi. Obseg sredstev bi se po novem določal v vsakokratnem državnem proračunu in zakonu o njegovem izvrševanju. Piše portal Zanima.me.

Sredstev po novem ne bi dobivale nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev ter razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo oziroma doseganje novih občinstev. Tako je recimo “skrpucalo” Oštro, ki bdi le nad mediji, ki niso naklonjeni levi politični opciji.  Iz financiranja bi bili izključeni tudi mediji, povezani v programske mreže, kot je recimo Odlazkov primat. Ta kompleks je namreč prepletena mreža podjetij in lastništev družinskih članov, in je verjetno eden glavnih razlogov za spremembo zakonodaje.

Vlada Janeza Janše pripravlja spremembe medijske zakonodaje, ki bi pomembno posegle tudi v delovanje Radiotelevizije Slovenija. Predlagane spremembe prinašajo novo organizacijsko ureditev javnega servisa, hkrati pa odpirajo vprašanje, ali bo imel po novem politični vpliv na RTV večjo ali manjšo težo.

Ena ključnih sprememb je predvidena reorganizacija organov RTV Slovenija. Sedanji Svet RTV bi nadomestil Programski svet, ki bi bil pristojen predvsem za programska in razvojna vprašanja ter spremljanje uresničevanja javnega interesa. Sedanja štiričlanska uprava bi bila ukinjena, RTV pa bi ponovno vodil generalni direktor kot osrednji poslovodni organ.

Spremenila bi se tudi nadzorna funkcija. Sedanji finančni odbor bi nadomestil Nadzorni svet, v katerem naj bi bili predstavniki z znanjem s področja medijev, prava, financ, gospodarstva in računovodstva. ve. To pomeni, da bi nova ureditev v praksi prinesla tudi zamenjavo pomembnega dela sedanje vodstvene in nadzorne strukture RTV.

The post Po predlogu novega medijskega zakona nevladniki in Odlazkovi mediji brez denarja? appeared first on e-Maribor.

Večer, mariborski levičarski medij, ob omembi slovenske demokratske stranke vedno naredi kakšno napako. Zanalašč, ali zaradi novinarskega neznanja. 

Včasih eden najbolj branih časopisov, danes pa le bleda senca nekdanjega, se Večer zelo rad spotika ob Slovensko demokratsko stranko. Tokrat so v članku branili nekdanjega premierja Roberta Goloba, ker naj bi ga Janšev podmladek napadel.

Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da se Večer zaganja le v podmladek Slovenske demokratske stranke, tistega, ki ga vodi Nika Podakar iz Svobode, pa pusti pri miru. Pred nedavnim je tudi ona obtožila organizatorje shoda domoljubov v Ljubljani da prihajajo iz podmladka stranke SDS. Kot pravi pregovor: »Gliha vkup štriha?«

Tak kot je Golob neresen politik, ste vi neresen medij @vecer.

Socialdemokratska mladina , prejšnjič ste podpredsednico SDM Kleo Jeretič zamenjali z njeno mamo. Dajmo malo stisniti, da ne bo vedno napaka, ko se omeni @organizacijaSDM – SLOVENSKO DEMOKRATSKO MLADINO. pic.twitter.com/qFLYC76NaE

— Luka Simonič (@luka_simonic) August 21, 2026

The post Luka Simonič nad Večer. “Dajmo malo stisniti, da ne bo vedno napaka!” appeared first on e-Maribor.

RTV se potaplja. Njihov likvidnostni položaj pa se je še dodatno poslabšal. Direktorat za zakladništvo na ministrstvu za finance jim sicer namreč omogočil 9,5 milijona evrov posojila, a premalo za zadolženo RTV.

Kot navajajo na RTV Slovenija, so letos na podlagi predhodnega dogovora z ministrstvom za finance, a še preden se je zamenjala vlada, računali na črpanje 12 milijonov evrov posojila iz denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države. A je je direktorat za zakladništvo, ki sodi pod okrilje ministrstva za finance sporočil, da bo zagotovljeno posojilo v višini 9,5 milijona evrov. Kot razlog so navedli “prihajajoči rebalans proračuna 2026 ter posledično negotove razpoložljive vire vračil posojil RTV Slovenija.

Razlika dveh milijonov in pol evrov je za že močno zadolženo javno medijsko hišo občutna. Posojilo sicer omogoča kratkoročno likvidnostno blažitev, a je premajhno, da bi bistveno razbremenilo finančno breme, ki se je nabralo v preteklih letih. V takih razmerah RTV ne preostane veliko manevrskega prostora. Namesto nenehnega iskanja dodatnih državnih sredstev, ki jih bo težko vrnila, bi morala začeti delovati racionalneje: pregledati in znižati plače, se soočiti z vprašanjem prevelikega števila zaposlenih ter prednostno urediti notranjo učinkovitost. Le tako lahko javni zavod dolgoročno stabilizira svoje poslovanje in zmanjša odvisnost od državnih posojil, ki so vse bolj negotova.

Lahko pa država nacionalno televizijo preprosto zapre, jo pošlje v stečaj in odpre novo nacionalno televizijo, ki bo po meri slehernega človeka, ne le tistega s “partijsko” knjižico, kot včasih in ponekod še danes?

The post RTV pred potopom. Kaj bo s plačami? appeared first on e-Maribor.

Odlazkovi mediji, katerim je Svoboda v času kampanje namenila lepo število tisočakov so pod novo vlado spet postali kritični predstavniki levice. Očitno pa je še posebej hudo »najboljšemu« Golobovemu raziskovalnemu novinarju Primožu Cirmanu z Necenzurirano.si?

Prav zanimivo je zadnje čase pisarjenje levih medijev, ki napadajo določene ministre. Tak je primer ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja, ki je dobil novo službeno vozilo, vredno 40 tisoč evrov. In pri levih se je kar naenkrat pojavil strah za slovenski proračun. Celo Cirman iz portala Necenzurirano, baje ponoči ne spi, ker ga je strah, da proračun ne bo zdržal? No, šalo na stran. Levi mediji pač vedo, da je treba »nabijati« po ministrih te vlade.

Leve medije torej skrbi nabava službenega vozila za 40.000 evrov ministra za kmetijstvo, a glej ga zlomka, ni pa jih skrbela nabava avtomobilov za 100.000 evrov, ko je bila na čelu kmetijskega ministrstva Mateja Čalušić. Čalušićeva je namreč v floti imela več kot 60 tisoč evrov vredno vozilo BMW ter poleg tega prav tako 40 tisoč evrov vredno osebno vozilo VW.

Pa to še ni vse. Čalušićeva je za sabo pustila milijonski primanjkljaj. Da ne govorimo o nakupu čolna, s katerim se je tudi sama prevažala, in podobno. Zanimivo je, da se Cirman, ki je tako v skrbeh za slovenski proračun, takrat ni oglasil. Piše Celjski glasnik.

V resnici je @jciglerkralj @NovaSlovenija @MKm_Gov_SI – vsaj kar zadeva avtombile, šoferje in podobno, tako javno dostopni podatki – za davkoplačevalce precej cenejši od njegove predhodnice Mateje Čalušić iz Svobode. Verjetno je tudi zato Čalušićeva ustvarila takšno finančno… https://t.co/yoRzvaBZA5 pic.twitter.com/uogGjUL2FF

— BojanPožar (@BojanPozar) August 3, 2026

Mogoče pa bi bilo dobro, da Cirmana naučimo šteti, da je 100.000 evrov, več, kot 40.000 evrov?

The post Ko Odlazkovi mediji ne vedo, da je 100.000 evrov več kot 40.000 evrov appeared first on e-Maribor.

Imamo v Sloveniji sploh še novinarje? No vsaj pri nekoč branem časopisu Delo, bi si lahko omislili profesionalne novinarje, ki ne podlegajo levičarskim neumnostim. Tak je primer “novinarke” Mojce Pišek, ki je zapisala, da so osamosvojitelji naše države le pozirali z orožjem.

Spomnimo. Vojna za samostojno Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991, potem ko je Slovenija 25. junija razglasila neodvisnost. Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je skušala z vojaško silo prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi, letališči in drugimi pomembnimi objekti.

Najhujši spopadi so potekali na več območjih po Sloveniji, med drugim pri Holmcu, Medvedjeku, Trzinu, Gornji Radgoni, na Brniku, v Šentilju, pri Karavanškem predoru, Rožni Dolini in Ormožu. Posebej odmevni so bili napadi JLA na letališče Brnik ter raketiranje in bombardiranje nekaterih civilnih objektov in komunikacijskih oddajnikov.

V vojni je življenje izgubilo 19 pripadnikov slovenske strani, med njimi vojaki Teritorialne obrambe in policisti. Umrli so pri obrambi države, med spopadi z enotami JLA ali med opravljanjem svojih nalog. Nehote je umrlo tudi 12 tujih državljanov, večinoma voznikov tovornjakov in novinarjev, ki so se znašli na območjih spopadov.

35 let po slovenski osamosvojitvi, pa v Delu,  novinarka Mojca Pišek zapiše besede, ki dodajo le sol na rano vseh tistih 19 padlih ljudi za samostojno Slovenijo in njihovih družin. Tako je zapisala: “Oblast in resnico v Sloveniji si lastijo osamosvojitelji, ki so 10 dni nosili uniforme in pozirali z orožjem na ledjih.“

ZAHTEVAMO IZGON IZ DRŽAVE
za novinarko MOJCO PIŠEK,
zaradi njenega sovražnega odnosa
-do 19 padlih slovenskih državljanov,
-do skupine ljudi, ki je organizirala in
vodila odpor proti okupatorju JLA,
-do vojakov in policistov, ki so
izpostavili svoja življenja za… pic.twitter.com/aRme6JgMBa

— Martin Zver (@zver_martin) July 19, 2026

Novinarka, ki je bila v času slovenske osamosvojitve stara le 6 let, se verjetno ne spominja vojne za Slovenijo. Ne spominja se tankov JLA, ki so odšli na ulice, niti ne raketiranje avionov. A kot novinarka bi morala poznati vsaj dejstva vojne za Slovenijo. No mogoče pa so med tem Piškovi možgane sprali v kakšni “Kumrovški” šoli?

Tu pa prilagamo seznam vseh tistih, ki so padli v boju za samostojno Slovenijo: Marijan Dobelšek, Željko Ernoić, Robert Hvalc, Stanislav Strašek, Franc Šoster, Bojan Štumberger, Edvard Peperko, Anton Žnider, Jožef Šimčik, Milan Orožen, Alojz Mavrič, Dejan Bizjak, Robert Pirih, Milan Mravljak, Branko Kocjan, Franc Vinter, Slavko Molan in Simona Kukec. Ti niso pozirali z orožjem, niso se z njim so slikali. Za državo Slovenijo so dali življenje. 

Sram naj bo novinarko, ki je zapisala tako nedostojne in žaljive besede o ljudeh, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije. Njen nedostojni zapis odpira resno vprašanje, ali je mogoče takšno ravnanje sploh še uskladiti z novinarsko etiko in odgovornostjo, ki jo ta poklic zahteva?

The post Norost leve novinarke Mojce Pišek. Zanjo so osamosvojitelji le pozerji z orožjem? appeared first on e-Maribor.

Ko medij Večer, ki pogosto pridiga o kulturi dialoga in sovražnem govoru, objavi kolumno s pozivom k »pospravljanju« političnih nasprotnikov, potem lahko vidimo, da jim je zadeva dobesedno ušla iz rok in se ne morejo več pretvarjati, da so neodvisni medij.

V Sloveniji smo v zadnjih letih poslušali nešteto predavanj o sovražnem govoru, kulturi dialoga in odgovornosti javne besede. Mediji so bili med najglasnejšimi kritiki, kadar je kakšen politik uporabil ostrejši izraz ali neprimerno metaforo. Toda očitno se merila čudežno spremenijo, ko takšne besede prihajajo iz njihovih lastnih vrst.

Kolumnist Marko Crnkovič je v Večeru zapisal stavek, ki je dvignil veliko prahu: “Predsedničina izjava je sicer letela na lažnivega in goljufivega resničarja Borisa Mijiča, vendar bi bilo po mojem dobro pospraviti vseh pet Resničinih poslancev.”

Kolumnist ima sicer pravico do ostrega mnenja. Lahko kritizira politike, stranke in njihove odločitve. Toda ko začne uporabljati besednjak o “pospravljanju” izvoljenih predstavnikov ljudstva, se postavlja vprašanje, ali je še ostal v okvirih odgovornega javnega diskurza. Predvsem pa to, kaj je mislil z besedo “pospraviti”?

Izraz »pospraviti« ima v Sloveniji boleč zgodovinski pomen. Številni zapisi in pričevanja govorijo o tem, kako so bili po vojni ljudje »pospravljeni« v Hudi jami, Kočevskem rogu in na drugih prikritih moriščih. Zato je skrajno neprimerno in neodgovorno, da se takšna beseda uporablja v političnih obračunih ali kot metafora za politične nasprotnike. 

Ne le “zaustaviti”, na @vecer tudi pravijo, da bi vas bilo “dobro pospraviti”. Vseh 5 iz @resni_ca. https://t.co/1NBcRS2jdA pic.twitter.com/7cG59fQvIR

— BojanPožar (@BojanPozar) July 19, 2026

The post Levičarska norost! Na Večeru bi kar “pospravili” vseh pet poslancev Resnice? appeared first on e-Maribor.