Slovenske volivke in volivci se 11. oktobra odpravljajo na enega zakonodajnega in tri posvetovalne referendume. Po zadnji javnomnenjski raziskavi, se vsem štirim referendumom obeta podpora. A se mora referenduma udeležiti vsaj 339.705 ljudi.

Predlogi, o katerih bodo volivke in volivci na referendumu izrazili svoja mnenja, bodo dobili več podpore kot nasprotovanja, še posebej predlog o socialni pomoči v zameno za družbenokoristno delo, volilna udeležba pa bi lahko bila visoka. Raziskavo so naredili v raziskovalnem centru Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka. Piše Siol.net.

Pri zakonodajnem referendumu o spremembi Zakona o parlamentarni preiskavi je med opredeljenimi odgovori več podpore spremembi zakona. ZA bi glasovalo 33,7 odstotka vprašanih, verjetno ZA pa 13,2 odstotka. PROTI pa bi glasovalo 22,1 odstotka anketirancev, verjetno PROTI pa 8,9 odstotka vprašanih.

Največ podpore se obeta referendumu o socialni pomoči v zameno za družbeno koristno delo. ZA bi glasovalo 55,4 odstotka vprašanih, verjetno ZA pa 18,2 anketirancev. Skupaj torej takšno rešitev podpira 73,6 sodelujočih v anketi. PROTI bi medtem zagotovo glasovalo 14,5 vprašanih volivcev in volivk, verjetno PROTI pa 6,6 odstotka.

Tudi referendumu o ukinitvi RTV-prispevka se obeta visoka podpora.  Za ukinitev RTV-prispevka bi zagotovo glasovalo 44,9 odstotka vprašanih, verjetno pa bi zanjo glasovalo 10,4 odstotka anketirancev, kar skupaj predstavlja 55,3 odstotka vseh sodelujočih v anketi.  Proti ukinitvi RTV-prispevka bi se na referendumu medtem zagotovo izreklo 29,4 odstotka vprašanih, verjetno pa 10,4 odstotka.

Tudi referendumu o volilni pravici tujcev se obeta visoka podpora. ZA bi glasovalo 45,7 odstotka anketirancev, verjetno pa še 11,8 odstotka, skupaj torej 57,5 odstotka vseh sodelujočih v anketi. Zagotovo bi PROTI glasovalo 26,7 odstotka vprašanih, verjetno PROTI pa 8,8 anketirancev, kar je skupaj 35,5 odstotka vprašanih volivk in volivcev.

V Raziskovalnem centru Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka ugotavljajo, da se referendumov, ki bodo 11. oktobra, namerava udeležiti velika večina vprašanih. Zagotovo se jih bo udeležilo 59,3 odstotka anketirancev, verjetno pa 19 odstotkov. To bi skupno pomenilo 78,3-odstotno volilno udeležbo. 

Grafi: raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka

The post Največja podpora na referendumu se obeta spremembi zakona o socialni pomoči appeared first on e-Maribor.

Selnica ob Dravi – Občinski odbor SDS Selnica ob Dravi je svoje članice in člane združil na družabnem pikniku, ki je bil poleg sproščenega druženja tudi priložnost za pogovor o aktualnem delu odbora, prihodnjih izzivih in političnih aktivnostih v občini.

Občinski odbor SDS Selnica ob Dravi je izredno aktiven, kar je bilo vidno tudi na včerajšnjem pikniku, kjer se je zbralo veliko članic in članov odbora, druženja pa se je udeležila tudi županja Občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj, ki je ob tej priložnosti napovedala ponovno kandidaturo za županjo; med osrednjimi temami pogovora so bili delo na referendumih, pomoč pri njeni kandidaturi ter aktivnosti in delo v občinskem svetu, člani pa so poudarili pomen usklajenega in povezanega delovanja odbora tudi v prihodnje.

Druženje pa ni bilo namenjeno zgolj političnim temam. Posebno pozornost je županja dr. Vlasta Krmelj namenila tudi darilu za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko – prav posebno sliko Fale in okolice, na kateri je vidna tudi ministričina rojstna hiša. Ker je bila ministrica zaradi službenih obveznosti odsotna, je posebno darilo prevzela njena mama Cvetka, sicer članica OO SDS Selnica ob Dravi. Člani so se pomerili tudi v zanimivem tekmovanju v »štrbunku«. Ob domači glasbi in dobri hrani pa ni manjkalo dobre volje.

Piknik SDS Selnica ob Dravi je tako združil dve plati političnega delovanja – druženje in povezovanje članstva ter priprave na prihodnje politične izzive. Z napovedano ponovno kandidaturo Vlaste Krmelj za županjo pa je jasno, da se v Selnici ob Dravi začenja tudi novo poglavje lokalnega političnega dogajanja.

The post Na pikniku SDS Selnica ob Dravi, Vlasta Krmelj napovedala novo kandidaturo za županjo appeared first on e-Maribor.

Bitka za župana v drugem največjem mestu v Sloveniji se še ni niti dobro začela, neodvisni kandidati pa že zbirajo podpise. Tudi Bor Greiner, dolgoletni mariborski radijski novinar, urednik in prepoznaven glas Radia City. ki zbira podpise pred Upravno enoto Maribor in na Trgu svobode.

Boj za Maribor se še ni niti dobro začel, a postaja že vroče. Aktualni župan Saša Arsenovič, se neuradno ne bo več potegoval za tretji mandat na čelu drugega največjega slovenskega mesta. Tudi stranke koalicije se še niso odločile o kandidatih, prav tako ne Gibanje Svoboda, ki je v tem mandatu brezpogojno podpirala župana Arsenoviča. 

Podpise za župansko kandidaturo, pa na stojnici pred Upravno enoto Maribor in na Trgu svobode pa zbira Bor Greiner ki se predstavlja kot neodvisen kandidat brez strankarske nalepke, hkrati pa ima okoli sebe ljudi z zelo različnimi političnimi ozadji. Med njimi so nekdanja svetnica Gibanja Svoboda Karin Jurše, nekdanji Kanglerjev podžupan oziroma politični akterji iz različnih mariborskih okolij, Miha Recek, nekdanji mestni svetnik Matic Matjašič in drugi.

Z Borom Grainerjem smo se pogovarjali tudi mi. Obiskali smo ga na stojnici na Trgu svobode, ki pa je zaradi deževnega vremena tokrat bolj ali manj samevala.

Grainer nam je zaupal, da je nestrankarski kandidat in da ga ne podpira nobena stranka ali lista. Za kandidaturo se je odločil predvsem zaradi, kot pravi, želje Mariborčanov po normalnem vodstvu, ki bi znalo povezovati in združevati. Po njegovih besedah Maribor najbolj potrebuje predvsem osnovne stvari, ki bi prebivalcem olajšale vsakodnevno življenje. Med drugim bi se lotil tudi »luknjastih« mariborskih cest. Kot je Grainer zaupal našemu portalu, si želi, da bi se festival Lent vrnil na svoje staro mesto ob Dravi. Ob tem se je spraševal tudi, ali so občani zadovoljni s prenovljenim avtobusnim prevozom po mestu. Grainer poudarja, da bi se kot župan povezoval prav z vsemi, ne glede na politično pripadnost.

Za konec je slikovito pripomnil: “Če človek premika skalo, potrebuje vse pare rok.”

The post Bor Greiner kandidat za župana Maribora, brez strankarske nalepke, a s strankarskimi ljudmi v ozadju? appeared first on e-Maribor.

Jesen bo še zelo vroča. Poleg referendumov nas čakajo še lokalne volitve. Kandidat za ljubljanskega župana Aleksander Repić na svoji novi spletni strani namreč napoveduje objavo podrobnosti v aferi Fotopub v povezavi z Luko Mescem.

Vplivnež Aleksandar Repić očitno misli resno s kandidaturo za župana Ljubljane. Pravi, da so prvi odzivi na njegovo napoved izjemno pozitivni in da bodo začeli zbirati podpise za podporo h kandidaturi septembra.

Aktualni župan Zoran Janković je že napovedal kandidaturo, da se podaja v boj za župana Ljubljane, je napovedal tudi koordinator Levice Luka Mesec. V boj za župana pa se podaja tudi Aleksander Repić, ki pravi, da ga konkurenca ne skrbi. »Konkurence se ne bojim, se je veselim in se bom z največjim veseljem udeleževal volilnih soočenj.« ima pa za Luko Mesca posebno sporočilo, Repić namreč napoveduje objavo podrobnosti v aferi Fotopub v povezavi z Luko Mescem.

Spomnimo. Predsednika Levice Luko Mesca se v povezavi z afero Fotopub omenja zaradi videoposnetka, na katerem Mesec obiskuje prostore Fotopuba. Ta je postal znan zaradi navedb, da naj bi v njem prihajalo do spolnih zlorab deklet in njihovega privezovanja na radiatorje.

Kdo je ta “FOTO PUB-ec”? Luka Mesec? pic.twitter.com/xWWue8OrhG

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) August 2, 2026

Repič ima na družabnih omrežjih velik doseg, zato verjetno z informiranjem javnosti, ne bo imel težav: »Med vsemi do zdaj znanimi kandidati imam največji doseg. Odziv med mojimi sledilci pa je dober in pozitiven.« Pravi, da so tudi preverjali razpoloženje med volivci in podporo. Ankete po njegovo kažejo, da ima podporo med volivci vse do 55 let, a najbolj ga podpirajo mlajši. Računa, da bo uspel nagovoriti in angažirati prav mlajše volivce.

Čakamo torej zanimive objave!

The post Repić napoveduje objavo podrobnosti v aferi Fotopub, v povezavi z Luko Mescem. appeared first on e-Maribor.

Bližajo se lokalne volitve, zato smo na našem portalu pripravili anketo, v kateri lahko obiskovalci izrazijo svoje mnenje o tem, v kateri občini bi si najbolj želeli zamenjave župana.

Tokrat smo ankete pripravili za občine Maribor, Hoče – Slivnica, Šentilj, Ruše in Starše. Vabimo vas, da oddate svoj glas in sodelujete pri oblikovanju javnega mnenja.

Rezultati glasovanja se bodo sproti posodabljali in bodo pokazali, kakšno je trenutno razpoloženje občanov pred prihajajočimi lokalnimi volitvami.

OBČINA MARIBOR

OBČINA HOČE SLIVNICA

OBČINA ŠENTILJ

OBČINA RUŠE

OBČINA STARŠE

The post V kateri občini bi zamenjali župana? Anketa našega portala! Glasujte!” appeared first on e-Maribor.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je razpisal redne lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Na njih bomo v 212 občinah volili člane občinskih svetov in župane za naslednji štiriletni mandat.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je razpisal redne lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. Roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 7. septembra, ko se lahko začnejo zbirati tudi podpisi v podporo kandidaturam. Kandidate lahko namreč poleg političnih strank v občini predlagajo s podpisi tudi volivci. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov v prvem krogu ne bo uspelo zbrati večine glasov, bo 29. novembra.

Največ oči bo uprtih v mesti Ljubljana in Maribor, kjer je Janković v Ljubljani že napovedal sedmi mandat, po vsej verjetnosti pa se bo tudi Arsenovič v Mariboru potegoval za tretjega. V Murski Soboti, je zaše  zdaj brez izzivalcev tudi Damjan Anželj, na katerega bo ponovno stavila SD, še ena županja iz rdečega kotla bi rada nov mandat – Nuška Gajšek. Začeto delo bi rad v novem mandatu nadaljeval tudi celjski župan Matija Kovač, ki je pred nedavnim izstopil iz stranke Levice. Piše N1.

Za še en mandat se bo vsekakor potegoval sedanji krški župan Janez Kerin s svojo listo, kranjski župan Matjaž Rakovec (SD) in novomeški Gregor Macedoni s svojo neodvisno listo. Potem, ko je sedanji izolski župan Milan Bogatič napovedal, da ga županovanje več ne zanima, bi po Kopru Izolo, po pisanju več medijev, rad vodil Boris Popovič, medtem ko naj bi se v Kopru za županski stolček potegoval njegov sin Nik.

The post Znan je datum lokalnih volitev. Kdo od županov je napovedal novo kandidaturo? appeared first on e-Maribor.

Odbor za notranje zadeve in javno upravo DZ je danes razpravljal o spremembah Zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša pomembne spremembe – v javnosti je najbolj odmevala sprememba, da tujci ne bodo več smeli voliti na lokalnih volitvah.

Glavni poudarek predloga je to, da tujci iz tretjih držav ne bi več smeli voliti na lokalnih volitvah. Trenutno lahko državljani držav zunaj EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji volijo župane in občinske svete. Predlog SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice to pravico po novem ukinja. 

Seveda so bili na okopih levičarji, od poslank Svobode Janje Sluga, Tereze Novak, do Levice, kjer prevladuje Nataša Sukič ter še najbolj spravljivega Luke Gorška iz SD.

Poslanka Sloga, je na primer problematizirala dejstvo, da lahko imajo državljani EU volilno pravico, državljani tretjih držav pa ne. A seveda je Sluga pozabila, da smo mi del enotne skupnosti 27 držav. Državljani EU se lahko tudi prosto gibljemo, državljani tretjih držav pa ne morejo kar tako priti v EU. Med tem ko je Tereza Novak dejale, da je Slovenija vzoren primer integracije in da gre tudi za vprašanje varnosti, saj je Slovenija ena najvarnejših držav v EU, čeprav ni pojasnila povezave med volilno pravico tujcev in varnostjo. A ni pojasnila kakšno vezo imajo volitve tujcev z varnostjo v Sloveniji.

The post Žan Mahnič udaril po levici. Tujce branite pred pravicami Slovenk in Slovencev appeared first on e-Maribor.

Na dan je prišel uradni zapisnik z volišča na slovenskem konzulatu v Buenos Airesu v Argentini razkriva izjemno podporo desnim strankam med tamkajšnjimi Slovenci, ki so glasovali osebno na dan volitev.

Po podatkih, ki jih je na družbenem omrežju X objavil Marcos Gaser, rojen v Argentini in zdaj živeč v Sloveniji, so volivci oddali 447 glasovnic, od tega je bilo 438 veljavnih in 9 neveljavnih. Glasovi so bili tako razporejeni: SDS 342 glasov; NSI, SLS, Fokus 59 glasov; Gibanje Svoboda 18 glasov; SNS 6 glasov; Demokrati 5 glasov; Mi, socialisti 3 glasovi; Levica+Vesna 3 glasovi; Glas upokojencev 1 glas; Zaupanje 1 glas.

Ti rezultati odražajo tradicionalno močno desno usmerjenost slovenske diaspore v Argentini, ki je znana po visoki podpori SDS in sorodnim strankam že na prejšnjih volitvah. Pomembno je poudariti, da gre izključno za osebno oddane glasovnice na dan volitev – poštne glasovnice iz tujine v tem zapisniku niso vključene.

Prijatelj mi je poslal uradne rezultate volitev na konzulatu v Buenos Airesu:

Število oddanih glasovnic: 447
Število veljavnih glasovnic: 438
Število neveljavnih glasovnic: 9
SDS: 342 glasov
NSI,SLS,Fokus: 59 glasov
Gibanje Svoboda: 18 glasov
SNS: 6 glasov
Demokrati: 5 glasov…

— Marcos Gaser (@mgaser) April 8, 2026

Zamislite si, če je pri teh osebno oddanih glasovnicah na dan volitev le v Buenos Airesu, bilo 447 glasovnic in več, kot polovica za desno opcijo, koliko bi šale moralo biti glasovnic, ki so, ali niso prispeli po pošti iz drugih koncev Argentine.

Med tem smo dobili tudi uradni odgovor DVK, glase zmešnjave v volilni enoti 6000 Novo mesto. Tako so nam odgovorili: “V drugi delitvi mandatov se le-ti dodeljujejo na podlagi relativnih droopovih ostankov tako, da vsaka lista dobi najprej mandat v tisti volilni enoti kjer ima največji ostanek, kar pa ne sledi nujno relativnemu uspehu liste v volilni enoti. Lista Svoboda je na podlagi tega pravila dobila dva dodatna mandata v volilni enoti 6000 Novo mesto, lista SDS pa dva dodatna mandata v volilni enoti 2000 Postojna.

The post Tu so uradni rezultati volitev poslanih iz slovenskega konzulata v Buenos Airesu. Kje so ostali glasovi? appeared first on e-Maribor.

Očitno vladajoči še vedno ne znajo šteti do 46. Toliko glasov namreč potrebuje Golob za sestavo nove vlade pod njegovim vodstvom. A kaj, ko z njim noče sodelovati nihče, razen dvojica SD + Levica, ki nas je že spravila v državo višjih davkov in cen, neuspešnega zdravstva in korupcije. Ko je pomembno da si “Golobov” in ne njihov. A trojica ima skupno le 40 glasov.

V stranki Svoboda so pripravili temelje za koalicijski sporazum in organizacijo vlade narodne enotnosti. Svoboda bi skupaj s stranko SD ter Levico in Vesno dobila 11 ministrstev, skupni trojček NSi, SLS, Fokus, ter Demokrati pa vsega skupaj pet – vlada narodne enotnosti bi namreč imela 16 ministrstev. Stranki Resni.ca je Golob ponudil ločeno sodelovanje, stranko SDS pa kar izključil že pri dosedanjih neformalnih pogovorih.

A so se včeraj zvečer prvi odzvali v Novi Sloveniji. Tudi tokrat so prvaku Svobode Robertu Golobu, ki jim ponuja možnost vodenja treh resorjev, dali košarico. Delovanje v skupni vladi ni mogoče, so zapisali. Napovedujejo pa vsa nadaljnja prizadevanja za oblikovanje desnosredinske vlade. Med tem so se pri Demokratih, ki edini še lahko omogočijo vlado Roberta Goloba, zavili v molk.

Skupna lista NSi, SLS in FOKUS z Gibanjem Svoboda in Robertom Golobom ne deli skupnih vrednot, prav tako se bistveno razlikujemo v programskih ciljih. Naše delovanje v skupni vladi ni mogoče.

Slovenija potrebuje spremembo politične smeri. Zato si bomo prizadevali za oblikovanje…

— NSi (@NovaSlovenija) April 7, 2026

Med tem pa v Svobodi že jokajo in skušajo obrniti ploščo sebi v prid. Pravijo, da naj trojček NSi, SLS in Fokus spoštujte voljo ljudi. Kot so zapisali v Svobodi: “Ne glede na različne poglede znotraj političnega prostora in osebne preference, v stranki Svoboda ocenjujemo, da smo vse parlamentarne stranke, ki smo na letošnjih volitvah prejele zaupanje volivk in volivcev, dolžne to voljo tudi spoštovati. Volivke in volivci so jasno izrazili, da si ne želijo ne izključno desnosredinske ne izključno levosredinske vlade, temveč si želijo povezovanja in sodelovanja.”

A temu seveda ni tako. Desne stranke imajo več glasov, kot leve. SDS, trojček NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica tvorijo skupaj 48 glasov. Saj je Resnica vsaj po programu povsem desna stranka. In ravno te stranke spoštujejo voljo ljudi. Ljudje na volitvah glasujejo namreč le za stranke, ne pa tudi za vlado in povolilna mešetarjenja Svobode.

Spomnimo. Ravno sedanji član Svobode, Marjan Šarec je takrat, kot predsednik stranke LMŠ, sestavil 13. vlado Republike Slovenije, pa čeprav je bila relativni zmagovalec volitev stranka SDS, ki je dobila 24,92 % glasov, Šarčeva stranka pa le 12,60 %. Takrat pa očitno ni šlo za voljo ljudi?

The post Robert Golob dobil košarico iz trojčka NSi, SLS, Fokus! Iz Svobode jim že grozijo? appeared first on e-Maribor.

Državna volilna komisija (DVK) je danes potrdila zapisnik o ugotovitvi izida volitev v državni zbor. Še pred tem so člani DVK zavrnili zadnji ugovor SDS glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi volitev v tujini. Kaj bo torej potrebno? Obvestiti Evropsko unijo in zahtevati odstop vodstva DVK?

The post DVK potrdila izid volitev v državni zbor. A nepravilnosti na strani DVK še niso odpravili appeared first on e-Maribor.