Po dvanajstih letih županovanja Marka Soršaka se v občini Hoče-Slivnica odpira pomembno vprašanje: kakšen razvoj si občina pravzaprav želi? Je v ospredju predvsem gospodarska rast, industrija in širitev naselij ali pa kakovost življenja ljudi, ki v občini živijo?

Hoče-Slivnica je v zadnjih letih postala občina, v kateri se veliko gradi. Toda ob tem se postavlja vprašanje, ali takšen razvoj res prinaša tudi boljše življenje za domačine. Več gradenj, več prebivalcev in gospodarskih projektov namreč še ne pomeni nujno tudi boljše kakovosti bivanja. Dosedanji župan občine daje prednost industriji, a se pri tem pozablja na občane občanom.

Med drugim  je dal zeleno luč prostorskemu načrtu za veliko varovano parkirišče za tovornjake v Spodnjih Hočah, v industrijski coni HO 14/2. Prebivalcem, ki živijo v bližini bo to povzročilo dodatne skrbi prebivalcem Vzhodne in Čobčeve ulice, predvsem se ljudje, ki tam bivajo bojijo nenehnega hrupa tudi ob večernem času, smeti in podobno. Zagotovo pa še večje prometne zamaške v industrijski coni, ki je povsem preobremenjena.

V občini živi 12.061prebivalcev. Od tega kar 1.040 tujih državljanov, kar predstavlja 8,6 % in še raste. Slovenskih državljanov je tako 11.021. (vir: Vir: SURS, podatki za 1. 1. 2026)

Razvoj gospodarstva je nedvomno pomemben. Industrija prinaša delovna mesta, investicije in prihodke. Toda občina ni zgolj prostor za podjetja, proizvodne hale in nove gradbene projekte. Predvsem je dom ljudi. Kaj pa kakovostne ceste? Kaj pa zanesljiva oskrba s pitno vodo? Kaj pa kanalizacija, javni prevoz, vrtci, zdravstvo in urejeni kraji? Ali niso prav to vprašanja, ki bi morala biti na prvem mestu vsakega župana?  

Prav na to opozarja kandidat za župana občine Hoče Slivnica mag. Simon Štrancar, ki daje poudarek potrebam ljudi. Meni, da je občina v preteklih letih preveč poudarjala rast, premalo pa kakovost bivanja. Opozarja, da se je Hoče-Slivnica vse bolj spreminjala v spalno naselje, kjer ljudje prihajajo predvsem prespat, za družabno življenje, kulturo in povezovanje pa ostaja premalo prostora.

Simon Štrancar je ob napovedi kandidature jasno predstavil drugačen pogled na prihodnost občine. Njegovo izhodišče je preprosto: “Občina ne potrebuje zgolj več prebivalcev in novih gradenj, ampak predvsem boljše življenjske pogoje za ljudi.”

vir/video: BK TV

The post Norost v občini Hoče Slivnica. Župan Soršak daje prednost industriji, na občane pa se požvižga? appeared first on e-Maribor.

Slovenija je naredila pomemben korak pri urejanju volilne pravice na lokalnih volitvah. Z zakonsko spremembo, ki je začela veljati 2. septembra 2026, so državljani tretjih držav izgubili pravico glasovanja na lokalnih volitvah. To pomeni, da tujci, ki niso državljani Slovenije ali druge države članice Evropske unije, na letošnjih lokalnih volitvah ne bodo več mogli oddati svojega glasu.

Lokalne volitve niso nepomemben politični dogodek. Na njih občani odločajo, kdo bo vodil njihovo občino, kdo bo sedel v občinskem svetu in kdo bo sprejemal odločitve o razvoju kraja, porabi občinskega denarja, komunalni infrastrukturi, vrtcih, šolah in drugih vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje lokalnega prebivalstva. Ravno zato ne more na volitve nekdo, ki v našem kraju ali državi živi le začasno.

Sprememba zakona je tako odpravila volilno pravico državljanov tretjih držav, ki so jo ti doslej lahko uveljavljali pod določenimi pogoji stalnega prebivanja. Drugače pa ostaja pri državljanih drugih članic Evropske unije, ki ob izpolnjevanju zakonskih pogojev še vedno lahko glasujejo na lokalnih volitvah.

Še posebej glasna je bila proti zakonu Flurina Ametaj, ki sicer ima slovensko državljanstvo in je tudi levičarska aktivistka in je povezana z Albanskim kulturnim društvom Liria iz Velenja. Takim očitno še vedno ne gre v glavo, da je potrebno za volitve imeti vsaj državljanstvo. Zato pa so nekateri zagnali reklamiranje treh Albank, ki kandidirajo na lokalnih volitvah. Pravijo jim kar “naše sestre”.

aše sestre”, jim pravijo. Vsekakor so se oziroma so jih lepo razporedili. https://t.co/60zSi3AL8X

— BojanPožar (@BojanPozar) October 29, 2026

In še dobro, da se je Slovenija spametovala, kajti odločanje o Slovenkah in Slovencih ne more biti v rokah tujcev.

The post Pomagajte našim sestram na volitvah! Poziv s Albancem, ki živijo v Sloveniji appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili 32-letnega diplomiranega varstvoslovca, Roka Gučka s katerim bomo spregovorili o njegovem življenju, delu in pogledih na aktualno dogajanje. Guček je eden mlajših kandidatov za župana. Kandidira v občini Žalec. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, natančneje v Sektorju za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, kjer deluje na področju priprave sistemskih rešitev, preventive in usposabljanj, medresorskega usklajevanja ter mednarodnih zadev. 

Rok Guček je  eden najmlajših kandidatov za župana. Prav mladostna energija pa je tista, ki Roka vodi naprej. Podpira ga tudi predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič. Z Rokom se je pogovarjal M.G.

1. Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi in kaj vas pri razvoju občine Žalec najbolj moti?

Občina Žalec je moj dom in želim si, da bi se razvijal hitreje, bolj povezano in v korist vseh občanov. Motijo me predvsem občutek, da se premalo posluša ljudi, da se nekatere težave predolgo rešujejo ali sploh ne in da razvoj vseh krajev ni enakomeren. Verjamem, da lahko z novo energijo in konkretnimi dejanji naredimo več.

2. Katere vrednote in načela bodo vodila vaše delo?

Vodile me bodo delavnost, gospodarnost in zavedanje odgovornosti do občank in občanov,. Verjamem v delo, ki prinaša vidne rezultate in spremembe, v transparentno porabo javnega denarja in v to, da mora občina služiti ljudem, ne obratno.

Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec

3. Kaj občina najbolj potrebuje in katere tri spremembe bi uvedli najprej?

Občina potrebuje jasne razvojne prioritete in boljši dialog z občani. Najprej bi se osredotočil na protipoplavno varnost, enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti ter hitrejše in preglednejše delovanje občinske uprave in izvajanje občinskih projektov.

4. Kako boste dokazali, da ne gre zgolj za predvolilne obljube?

Z merljivimi cilji, javnim poročanjem in realnimi cilji. Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili, kaj smo naredili in kaj še ni bilo izvedeno. Ne želim obljubljati nemogočega, ampak jasno povedati, kaj lahko naredimo in v kakšnem roku.

5. Kako bi v času vašega mandata deloval participativni proračun?

Občine širom Slovenije imajo različne načine delovanja participativnega proračuna. V nekaterih občinah občina sama po vnaprej določenih pravilih izbere tiste, ki bi jih izvedla, v drugih se pa izglasujejo preko spletnega ali glasovanja na mestu samem. Za sam sistem delovanja splošnega participativnega proračuna v občini Žalec, kot tudi v kakšni višini bi ga bilo mogoče zagotoviti, bo mogoče presoditi šele po volitvah, ko se bomo seznanili z realno višino financ s katerimi občina trenutno razpolaga.

Poslanec Državnega zbora in predsednik SDM Luka Simonič je poudaril pomen vključevanja mladih v lokalno politiko. Izrazil je zadovoljstvo, da se vse več mladih odloča za aktivno sodelovanje pri razvoju svojega okolja in prevzemanje odgovornih nalog. Roku Gučku je čestital za pogumno odločitev za kandidaturo ter izpostavil, da so za razvoj občine poleg znanja in delavnosti pomembni tudi povezovanje, izkušnje iz njegovega dela na ministrstvu in vzpostavljeni stiki na državni ravni. Ti lahko pripomorejo k iskanju razvojnih priložnosti in učinkovitejšemu uresničevanju projektov.

Luka Simonič, predsednik SDM, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec in Andrejka Tanaskovič, članica IO SDS iz Žalca.

6. Kako bi omogočili več soodločanja občanov?

Z javnimi razpravami, posvetovanji, srečanji po krajevnih skupnostih in možnostjo oddaje predlogov tudi prek spleta. Da, pripravljen sem poslušati tudi kritike. Naloga župana ni, da vsem vedno ugodi, ampak da odločitve pojasni, prisluhne argumentom in ravna v javnem interesu. Vsekakor, želim pa biti terensko operativen župan, ki hodi med ljudi in ne kraljuje samo izza svoje pisalne mize.

7. Kako ocenjujete črpanje evropskih sredstev za vašo občino?

Menim, da je tu še mnogo prostora za izboljšave. Več priložnosti vidim pri protipoplavni zaščiti, trajnostni mobilnosti, energetskih prenovah, športni infrastrukturi in razvoju turizma. Občina mora pravočasno pripravljati kakovostne projekte in aktivno iskati primerne razpise.

8. Bi uvedli javno spremljanje občinskih projektov?

Vsekakor. Vzpostavil bi javno dostopen pregled večjih investicij, kjer bi občani videli predvideno in končno vrednost, izvajalca, rok izvedbe ter stanje projekta. Javna sredstva zahtevajo javno odgovornost

9. Žalec se lahko pohvali s pivsko fontano. Kako bi koristi pivske fontane razširili na druge ponudnike?

Pivsko fontano bi še bolj povezal z lokalnimi gostinci, turističnimi kmetijami, ponudniki nastanitev, kulturnimi znamenitostmi in drugimi doživetji v občini. Obiskovalec naj v Žalcu ne ostane le pri fontani, ampak naj odkrije celotno Savinjsko dolino in s tem prispeva k razvoju širšega okolja.

10. Kako si predstavljate pivsko fontano oziroma turistično ponudbo spraviti pod streho?

Najprej bi preveril izvedljivost, stroške in turistični potencial takšne rešitve. Cilj bi bil oblikovati pokrito oziroma vremensko manj odvisno turistično ponudbo, ki bi omogočal obisk skozi vse leto. Projekt bi moral biti premišljen, finančno vzdržen in koristen za lokalno gospodarstvo.

11. Kaj je treba nujno urediti na področju protipoplavne varnosti?

Prednost morajo imeti najbolj ogrožena območja, kritični odseki vodotokov, nasipi in drugi zaščitni objekti. Občina mora tesneje sodelovati z državo, pristojnimi službami in stroko ter vztrajati pri konkretnih rokih in izvedbi dogovorjenih ukrepov.

12. So občani lahko zaskrbljeni zaradi protipoplavne zaščite?

Razumljivo je, da so po poplavah zaskrbljeni. Zato bi zahteval strokoven pregled najbolj ogroženih območij, jasno opredeljene prioritete in časovni načrt ukrepov. Ljudje si zaslužijo preverljive informacije, ne zgolj zagotovil.

13. Katere ceste in prometne povezave bi obnovili najprej?

Prednost bi dali najbolj poškodovanim in prometno obremenjenim odsekom, nevarnim točkam ter povezavam, ki jih občani vsakodnevno uporabljajo za dostop do domov, šol in delovnih mest. Konkretne prioritete bi določili na podlagi pregleda stanja, prometne varnosti in potreb krajevnih skupnosti.

Rok Guček na delovnem mestu

14. Kako bi reševali pomanjkanje parkirnih mest?

Najprej bi preveril dejanske potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev ter pripravil celovit pregled parkirnih zmogljivosti. V kolikor se izkaže resnično pomanjkanje, bi šel v iskanje  dodatnih parkirišč, boljšo organizacijo obstoječih površin in ustreznejšo prometno ureditev, zlasti v središču Žalca.

15. Kako je z Griškim mostom čez Savinjo gre in kdo bi moral poskrbeti za obnovo?

Gre za most čez Savinjo, preko katerega že vrsto let poteka izmenični promet, zaradi nevarnosti zrušitve ob njegovi prekomerni obremenitvi. Pri sanaciji oz. izgradnji tega mostu je kritičnih več dejavnikov, od protipoplavnih elementov, OPPN, ter sodelovanja občine z DRSV in DRI. Verjamem, da bi se z dejavnejšim delovanjem občine in večjo zavzetostjo lahko omenjeno problematiko že rešilo, tako pa čakamo na rešitev že krepko čez desetletje.

16. Menite, da so krajevne skupnosti premalo upoštevane?

Menim, da mora biti razvoj občine uravnotežen. Žalec kot mestno središče ima svoje potrebe, vendar tudi okoliške krajevne skupnosti potrebujejo urejene ceste, infrastrukturo, varne poti in kakovostne pogoje za življenje. Občina ni samo mesto, ampak vsi njeni kraji in ljudje.

17. Kako bi zagotovili pravičnejšo razporeditev občinskih sredstev?

Za vsako krajevno skupnost bi skupaj z njenimi predstavniki pripravili seznam prioritetnih investicij. Pri razporejanju sredstev bi upoštevali stanje infrastrukture, število prebivalcev, stopnjo ogroženosti in dejanske potrebe. Pomembno je, da so merila jasna in enaka za vse.

18. Kako bi zagotovili, da pripombe občanov dobijo konkreten odgovor?

Z rednimi obiski krajevnih skupnosti, pogovori na terenu in neposrednimi srečanji. Vsako pobudo bi evidentirali, določili odgovorno službo in občanu sporočili, kako jo bomo obravnavali. Tudi kadar rešitve ne bi bilo mogoče izvesti takoj, bi ljudje vedeli, zakaj.

19. Bi uvedli recimo redna srečanja s krajevnimi skupnostmi?

Da. Želim biti župan, ki bo s člani občinskega sveta obiskoval krajevne skupnosti in pridobival informacije neposredno s terena v okviru terenskih sej občinskega sveta.

20. Ste mlad kandidat za župana. Če postanete župan, kaj bi storili za mlade?

Mladim želim omogočiti več priložnosti za stanovanjsko osamosvojitev, zaposlitev, šport in druženje. Spodbujal bi razvoj dostopnih gradbenih in stanovanjskih možnosti, sodelovanje z lokalnimi podjetji, kakovostno športno infrastrukturo ter več vključevanja mladih v odločanje o prihodnosti občine.

21. Kako bi spodbudili gospodarstvo in nova delovna mesta?

Z boljšimi pogoji za podjetnike, hitrejšimi upravnimi postopki, premišljeno prostorsko politiko in aktivnim sodelovanjem z gospodarstvom. Občina mora ustvarjati okolje, v katerem podjetja lahko rastejo, zaposlujejo in razvijajo nove dejavnosti, ne pa jih po nepotrebnem ovirati.

22. Kakšno vlogo bodo imeli kmetje in podeželje?

Kmetje so pomemben del našega gospodarstva, tradicije in samooskrbe. Podpiral bi lokalno pridelavo, povezovanje kmetov z javnimi zavodi in turističnimi ponudniki ter skrb za podeželsko infrastrukturo. Razvoj mora spoštovati prostor, v katerem živimo, in ljudi, ki ga obdelujejo.

23. Kaj lahko župan doseže brez sodelovanja z državo?

Veliko lahko naredi že z dobro organizacijo občine, vendar so pri večjih infrastrukturnih in protipoplavnih projektih nujni sodelovanje z državo ter ustrezna sredstva. Zavzemal bi se za boljše financiranje občin, manj administrativnih ovir in hitrejše usklajevanje državnih ter lokalnih projektov.

24. Kako pomembna je usklajenost občinske in državne politike?

Pomembna je predvsem zaradi konkretnih rezultatov. Dobra povezava omogoča lažje usklajevanje projektov, hitrejše reševanje težav in učinkovitejše pridobivanje sredstev. Pri tem pa mora biti interes občanov vedno na prvem mestu, ne glede na politično pripadnost.

Rok Guček z ministrico za za okolje in prostor Polono Rifelj

25. In za konec. Zakaj naj občani zaupajo prav vam?

Ker prinašam novo energijo, odgovoren pristop in pripravljenost poslušati ljudi. Ob sebi imam ekipo strokovnih kandidatov različnih generacij in znanj. Ne obljubljam čudežev, obljubljam pa pošteno delo, preglednost in vztrajnost pri iskanju rešitev. Manj obljub, več dejanj. Dajmo Žalec v višjo prestavo!

The post Intervju Rok Guček, kandidat za župana Žalca: “Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili!” appeared first on e-Maribor.

V Občinskem odboru SDS Hoče – Slivnica so zelo aktivni, še posebej v času lokalnih volitev. Pridobili so tudi veliko novih članov. Tako so ustanovili Klub seniork in seniorjev (KSS), ki bo spodbujal povezovanje starejših, izmenjavo življenjskih izkušenj ter oblikovanje novih pobud. Med novimi člani je tudi veliko mladih, zato bo kmalu zaživel tudi novi odbor SDM Hoče – Slivnica.

Novo ustanovljeni Klub seniork in seniorjev bo članicam in članom omogočal aktivno sodelovanje, izražanje predlogov ter soustvarjanje pobud, pomembnih tako za starejše kot za širšo lokalno skupnost. Posebno pozornost bodo namenili prenosu znanja in življenjskih izkušenj, medgeneracijskemu sodelovanju ter vključevanju starejših v družbeno življenje.

Branko Vračko na čelu novega kluba

“Vodenje novo ustanovljenega kluba je prevzel Branko Vračko, ki mu ob prevzemu funkcije iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Pred njim so novi izzivi, priložnosti za uresničevanje svežih idej ter povezovanje članstva v skupnih prizadevanjih,” so zapisali v občinskem odboru SDS Hoče – Slivnica. Članice in člani kluba bodo s svojim znanjem, izkušnjami in predlogi lahko pomembno prispevali k delovanju organizacije ter krepitvi sodelovanja v občini Hoče-Slivnica.

Klub seniorjev in seniork OO SDS Hoče – Slivnica

Mladi napovedujejo novo poglavje

Posebej spodbudno je, da se med novimi člani pojavlja tudi veliko mladih. To kaže na zanimanje za aktivno sodelovanje v lokalnem okolju in ustvarja dobre temelje za prihodnje povezovanje različnih generacij.

Prav zato se lahko v kratkem pričakuje tudi ustanovitev novega odbora Slovenske demokratske mladine (SDM) Hoče-Slivnica, ki bi lahko mladim ponudil dodatne možnosti za sodelovanje, uresničevanje idej in aktivno vključevanje v lokalno dogajanje. 

Veliko aktivnosti v času lokalnih volitev

V Občinskem odboru SDS Hoče-Slivnica so aktivni tudi v času lokalnih volitev. Organizirajo različna srečanja s krajani, stojnice in družabne dogodke, ki ponujajo priložnost za pogovor in druženje. V petek 30. oktobra, bo živahno pred pošto v Hočah, kjer bodo članice in člani SDS med 9. in 12. uro na stojnici na voljo za pogovor s krajani. Popoldne pa vas vabijo še na kostanjev piknik med 14. in 17. uro, kjer ne bo manjkalo vročega, dišečega kostanja in prijetnega druženja. 

The post V Hočah ustanovili Klub seniork in seniorjev SDS in v svoje vrste privabili tudi veliko mladih članov appeared first on e-Maribor.

Danes si je kandidat skrajne levice, torej stranke SD in Levice za mariborskega župana, Matevž Frangež v Maribor pripeljal Luko Mesca, ki kandidira za župana Ljubljane. Pri Večeru pa, kot bi bili v transu, so zapisali, da sta to dva bodoča župana.

Med tem ko se v času volilne kampanje po Sloveniji odvijajo razna srečanja, okrogle mize in podobno, se skrajni levičarji v Mariboru že vidijo na oblasti. Danes si je tako kandidat za mariborskega župana, ki niti ne živi v Mariboru, Matevž Frangež pripeljal predstavnika skrajne Levice in kandidata, ki naj bi, kot pravi njegov prijatelj Dušan Smodej “snifal” kokain, Luko Mesca.

Pojavljanje Frangeža in Mesca v razpravah o prihodnjem vodenju Maribora odpira tudi vprašanje razmerja med političnimi ambicijami in dejansko podporo volivcev. Medijski zapis, ki si ga je privoščil Večer, kjer so zapisali “bodoča župana” je vse prej kot resen novinarski članek, ki ga Večer tokrat ni zaklenil in si ga lahko prebere vsak, zastonj. Ob tem pa so zapisali, da je levi pol povezan, kar seveda ne drži. Svoboda ima namreč svojega kandidata.

Nič čudnega pa ni, da si skrajna Levica tudi v Mariboru želi upora, kot je to že v navadi pri tej stranki. Pa ne zato, ker je pogovor vodila skrajna levičarska aktivistka Sara Štiglic, znana po trganju zastav na Kongresnem trgu v Ljubljani. Frangež bi Maribor povezal kar z uporom. Dejal je, da je Maribor bilo vedno uporniško mesto in spomnil na leto 2012, ko so levi skrajneži razbijali po Mariboru. Pravi, da ljudje želijo svobode in tega, da nočejo, da jih ima kdo za norca.

Je Frangež s tem namignil, da bi si oblast prilastil s silo, če ne bo šlo drugače? A glede na to, da Frangež sanja in pripoveduje po Mariboru, da je že župan,  bi bilo dobro, da bi bil v Mariboru vsaj doma. Hiša, kjer živi, se namreč nahaja v Jarenini, torej v sosednji občini Pesnica. Ima torej Mariborčane za norca pravzaprav Frangež?

The post Ali v Maribor z novimi volitvami prihaja na oblast skrajna levica? Frangež že kliče k uporu? appeared first on e-Maribor.

Kandidatka za županjo Maribora Katja Koren je odprla volilno pisarno v središču mesta. Z odprtjem pisarne želi stopiti še bližje Mariborčanom, prisluhniti njihovim težavam in predstaviti svojo vizijo prihodnosti štajerske prestolnice.

Maribor vstopa v obdobje pred lokalnimi volitvami, kandidati pa vse bolj predstavljajo svoje ekipe, programe in načrte za prihodnost mesta. Med njimi je tudi nekdanja vrhunska smučarka in dobitnice bronaste olimpijske medalje v slalomu na zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem. Katja Koren, kandidatka za županjo Maribora, ki je naredila nov korak v svoji kampanji – v središču mesta je odprla svojo volilno pisarno.

Volilna pisarna naj bi predstavljala prostor srečevanja, pogovorov in izmenjave mnenj. Prav neposreden stik z občani je lahko pomemben del kampanje, saj imajo Mariborčani tako priložnost, da kandidatki osebno predstavijo svoje predloge, opozorijo na težave v svojem okolju in povedo, kakšen Maribor si želijo v prihodnje.

To je povedala Katja Koren, kandidatka za županjo Maribora, ob otvoritvi volilne pisarne na Slovenski 10, v centru Maribora. https://t.co/6onxlufRal

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) October 23, 2026

Katja Koren svojo kandidaturo predstavlja v času, ko Maribor potrebuje jasne razvojne usmeritve, premišljene projekte in dolgoročno vizijo. Volilna pisarna v središču mesta bo lahko eno od prizorišč, kjer se bodo oblikovale ideje in predlogi za prihodnost štajerske prestolnice. Volilno pisarno najdete na Slovenski ulici 10 v centru Maribora.

Mariborčani bodo imeli tako dodatno priložnost, da spoznajo kandidatko, ji zastavijo vprašanja in povedo, kaj pričakujejo od prihodnjega vodstva mesta. Otvoritev pisarne je obiskal tudi neodvisni kandidat za župana Maribora Bor Grajner, ki ima svojo volilno pisarno v neposredni bližini in je  kandidatki zaželel vse dobro. Volilno pisarno Katje Koren je obiskal tudi minister za pravosodje Janševe vlade Mihael Zupančič.

V nedeljo, 25. oktobra boste o Katji Koren, na našem portalu lahko prebrali tudi njen intervju.

NAPOVEDUJEMO! https://t.co/MfeSA2D2Yn

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) October 23, 2026

The post Katja Koren sredi Maribora odprla volilno pisarno! appeared first on e-Maribor.

Z večjo vključenostjo občanov, močnejšo vlogo četrtnih skupnosti, urejeno infrastrukturo ter več priložnostmi za mlade želi SDS Ptuj usmeriti v razvoj, ki bo odgovarjal potrebam vseh generacij. Njihovo sporočilo je jasno: “Ptuj zmore več!”

SDS je na Ptuju predstavila svojo ekipo in vizijo razvoja mesta, ki temelji na povezovanju, sodelovanju z občani ter iskanju konkretnih rešitev za izzive lokalnega okolja. V ospredju programa je prepričanje, da mora biti prihodnost Ptuja rezultat skupnega dela, odprte komunikacije in strokovnega dialoga, v katerem bodo imeli glas tudi občani.

»Le skupaj lahko dosežemo spremembe na bolje,« poudarjajo v SDS. Njihov cilj je vzpostaviti bolj odprto in vključujoče odločanje, v katerega bi bili aktivneje vključeni vsi zainteresirani občani. S povezovanjem in argumentirano razpravo želijo poiskati rešitve, ki bodo mestu zagotovile nov razvojni zagon in jasno smer za prihodnost.

Več posluha za občane in vse generacije

Ptuj mora biti po njihovem prepričanju prijazno mesto tako za prebivalce kot za obiskovalce. Pri načrtovanju razvoja je treba prisluhniti vsem generacijam, prepoznati njihove potrebe in odpraviti pomanjkljivosti, ki vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja.

Vizija SDS je mesto, v katerem bodo ljudje aktivni, zdravi in ustvarjalni, Ptuj pa bo ohranil svojo prepoznavno identiteto in dušo. To zahteva premišljeno načrtovanje, boljšo komunikacijo med občinskim vodstvom in prebivalci ter več posluha za pobude, ki prihajajo iz lokalnega okolja.

Četrtne skupnosti z več pristojnostmi in denarja

Pomemben del predlaganega programa je krepitev vloge vseh osmih četrtnih skupnosti. V SDS menijo, da morajo imeti četrti več možnosti za odločanje o projektih, ki neposredno vplivajo na življenje njihovih prebivalcev.

Predlagajo, da bi vsaka četrt iz občinskega proračuna prejela enak osnovni znesek za investicije, s katerim bi razpolagal njen svet. O prednostnih naložbah bi odločali na podlagi anket med krajani, s čimer bi zagotovili, da bi se sredstva namenjala projektom, ki jih ljudje dejansko potrebujejo.

Za enakomernejši razvoj mesta bi bilo treba po njihovem mnenju v občinskem statutu okrepiti pristojnosti in finančno samostojnost četrtnih skupnosti. Predlagani ukrepi vključujejo tudi uvedbo participativnega proračuna, redna srečanja občinskega vodstva s predstavniki četrti ter javno objavo pregledov načrtovanih in že izvedenih projektov.

Takšen pristop bi lahko prispeval k večji preglednosti porabe javnega denarja, boljšemu določanju prioritet in večjemu zaupanju občanov v delovanje občine.

Urejena infrastruktura in boljše življenjsko okolje

Med ključnimi poudarki programa je tudi urejena prometna in komunalna infrastruktura. Kakovostne ceste, ustrezna komunalna ureditev in premišljeno načrtovanje prostora so temelj za boljšo kakovost življenja ter nadaljnji razvoj mesta in okoliških območij.

SDS izpostavlja potrebo po iskanju konkretnih rešitev, ki bodo odgovarjale dejanskim potrebam prebivalcev. Pri tem je pomembno, da se razvoj ne osredotoča zgolj na posamezne dele mesta, temveč zagotavlja bolj uravnotežen napredek vseh osmih četrtnih skupnosti.

Mladi in stanovanjska vprašanja med pomembnimi izzivi

Posebno pozornost je treba nameniti tudi mladim in njihovim stanovanjskim možnostim. Dostop do primernega stanovanja je eden od pomembnih pogojev, da se mladi na Ptuju odločijo ostati, si ustvariti družino in tukaj graditi svojo prihodnost.

Mesto, ki želi dolgoročno napredovati, mora ustvarjati pogoje za mlade, podpirati njihovo ustvarjalnost ter jim omogočiti aktivno sodelovanje pri oblikovanju lokalne skupnosti. Prihodnost Ptuja je namreč tesno povezana z možnostmi, ki jih bo mesto ponudilo prihajajočim generacijam.

Ptuj zmore več!

Sporočilo SDS Ptuj temelji na povezovanju, sodelovanju in večji odgovornosti pri odločanju o skupni prihodnosti. Namesto odločanja brez zadostnega posluha za ljudi zagovarjajo več vključevanja občanov, močnejše četrtne skupnosti in javno spremljanje projektov, ki se izvajajo z občinskim denarjem.

Ali bo predstavljena vizija prinesla želene spremembe, bo odvisno tudi od konkretnih ukrepov, njihove izvedbe in podpore občanov. V SDS pa poudarjajo, da mora biti skupni cilj jasen: Ptuj, ki bo prijaznejši za življenje, bolj povezan in razvojno usmerjen.

»Ptuj zmore več!« je tako sporočilo ekipe SDS, ki želi prihodnost mesta graditi skupaj z občani in v korist vseh generacij.

Slike: Mestni odbor SDS Ptuj

The post Predstavili so močno ekipo SDS za Ptuj. “Ptuj zmore več!” appeared first on e-Maribor.

Bitka za županski stolček v Mariboru se začenja. Izbor je znan, kandidature vložene. najbolj pa bode v oči kandidatura  Andreja Matvoza direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK), za mariborskega župana – na listi Gibanja Svoboda.

Matvoz za župana štajerske prestolnice. To je v bistvo smešna napoved, saj Andreja Matvoza, razen tistih pri koritu v Svobodi pozna zelo malo ljudi.  In kot se govori po Mariboru sam ne more biti izvoljen, niti slučajno, nekateri celo pravijo, v uličnem jeziku pogovorne štajerščine, da je on kot županski kandidat v Maribor “zalutal”. Piše Požar report.

Sicer pa je Matvoz,  po takšnem političnem soliranju za Svobodo ne more več opravljati funkcije “politično neodvisnega” direktorja AVK, agencije, ki po pravnem statusu sodi med tako imenovane neodvisne državne regulatorje.

In kot naročeno prihaja izpod Matvoza zanimiva teza. Pred dnevi je neuradno prišlo v javnost , da bo Telemachu očitno spodletel razvpiti prevzem telekomunikacijskega tekmeca T-2, saj da ga je – po presoji koncentracije – blokirala Matvozova AVK. Telemach je sicer v lasti podjetja United Group, ki ga lastniško obvladuje britanski finančni sklad BC Partners. Nekoč ga je sicer obvladal Srbski tajkun Dragan Šolak, ki naj bi bil tudi tihi finančni podpornik Gibanja Svoboda. In prav sedaj, ko je posel s Telemachom propadel, ta isti Šolak želi kupiti sam T2. Naključje? 

Je potem kandidat za mariborskega župana res še  primeren za to funkcijo?

vir: Požar report

The post Je Svobodin kandidat za župana Maribora, najbolj neposrečena Golobova domislica? appeared first on e-Maribor.

V petek je Državna volilna komisija (DVK) osvežila rezultate referendumov, ki zdaj vključujejo tudi izide glasovanja po pošti v Sloveniji, danes pa bodo volilni organi k temu prišteli še glasove po pošti iz tujine in izide glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Analiza, ki jo je naredil informatik in matematik Tim Kmecl, pa kaže na novo šlamastiko volitev na referendumu.

Informatik in matematik Tim Kmecl je torkove rezultate referenduma primerjal z v petek posodobljenimi rezultati in ugotovil, da je DVK pri devetih voliščih zamenjala glasove ZA in PROTI. “Vse kaže, da se je pri prvotnem vnosu za ta volišča zgodil napačen vnos podatkov, in sicer je bilo število glasov ZA vpisano pri PROTI in obratno,” je v obrazložitvi zapisal Kmecl. V preliminarni analizi ugotavlja tudi, da so domnevne napake mogoče na še 17 voliščih, ki pa jih DVK do zdaj še ni preverila.

V 21. stoletju DVK ne zna prešteti glasovnic, kjer je preprosto vprašanje ZA ali PROTI? Je Igor Zorčič res totalno nesposoben, ali pa gre za namerno kršenje ustavnega reda in demokracije?

Tim Kmecl: “Kadar en rezultat močno odstopa, po zamenjavi ZA in PROTI pa se natančno ujema z napovedjo, gre verjetno za napako pri vnosu. Bistveno ni, da odstopanja od napovedi obstajajo, ampak da jih bistveno več z napovedjo spet uskladi menjava glasov ZA in PROTI, kot bi bilo mogoče po naključju,” razloži Kmecl. 

Poleg tega Kmeclova preliminarna analiza označuje še 17 volišč z verjetno zamenjavo glasov. “17 domnevnih zamenjav še ni popravljenih, večinoma pri referendumu o socialni pomoči, je sporočil Kmecl, ki je o tem že obvestil DVK.  V nadaljevanju se je Kmecl obregnil ob skopo obveščanje DVK-ja javnosti o popravkih, pri čemer niso navedli, na katerih voliščih so bile ugotovljene napake, za kakšne napake je šlo in kako so spremenile izid.

Bodo sprožene kazenske ovadbe zaradi nepravilnosti na volišču, vendarle pripomogle k temu, da se na voliščih ne bo goljufalo?

The post Odkrili nove napake na kar 17-ih voliščih ob referendumu. appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili zanimivega človeka. Prihaja iz malega kraja Kozje v središču Kozjanskega. Je gradbeni tehnik z več kot desetletjem praktičnih izkušenj na področju gradbeništva in projektiranja.  Izkušnje je pridobival v Sloveniji in Nemčiji. Deloval je tudi v Slovenski vojski. Kljub mladim letom, šteje jih komaj 33, se je odločil da bo vložil kandidaturo za župana občine Kozje. V našo družbo smo povabili Denisa Žučka.

1. Gospod Žučko, kljub mladosti ste se odločili za kandidaturo za župana občine Kozje. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?

Odločitev je padla predvsem na podlagi pogovorov znotraj trenutne svetniške skupine SDS Kozje. Po teh pogovorih, smo nekako bili mnenja, da občina Kozje potrebuje nekako nov zagon, nov veter. Pripravili smo program, ki zajema ključne točke, kjer je občina nekako zaspala. Govorim predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi na obrobnih predelih občine, zdravstva, varnosti in kulturni dediščini po vseh krajih občine.

2. Kandidirate kot strankarski kandidat SDS, vas podpira še katera politična stranka?

Kandidiram kot kandidat stranke SDS. Z ostalimi strankami se glede kandidature še nismo pogovarjali. Bistvo kandidature je sicer tudi to, da mora biti občina tukaj za vse občane iz vseh predelov občine, ne glede na politične pripadnosti.

Denis Žučko s predsednikom SDS, Janezom Janšo

3. Kako nameravate spodbuditi razvoj gospodarstva v občini Kozje? Ali vidite priložnosti predvsem v obrti, malem podjetništvu ali tudi v prihodu novih investitorjev?

Kar se tiče podjetništva, moram najprej povedati, da imamo v občini Kozje ogromno zelo uspešnih obrtnikov, podjetnikov in podjetij, ki izdelujejo vrhunske izdelke. Zelo pomembno je, da se občina z njimi pogovarja in sodeluje ter jim omogoči razvoj podjetij. Zato je tukaj ključna obrtno-poslovna cona, ki že predolgo let stagnira prazna.
Glavna prioriteta torej je, da se obrtno-poslovna cona zažene in se najprej ponudi zemljišča domačim podjetjem iz občine Kozje in nato seveda tudi ostalim.

4. Kakšne načrte imate za razvoj obrtno-poslovne cone? Kako bi zagotovili, da bi ta postala prostor novih podjetij in delovnih mest?

V obrtno-poslovni coni je potrebno najprej rešiti lastništvo zemljišč. Zato se bo potrebno že prvi dan nastopa mandata začeti pogajati z lastniki le-teh. Potem pa je seveda potrebno ta zemljišča z dobrimi pogoji tudi ponuditi podjetjem, ter jim pri tem nuditi podporo. Zanimanja s strani podjetij je bilo že ogromno, tako da menim, da bi jo lahko relativno hitro zapolnili, kar seveda pomeni, da bodo na voljo nova delovna mesta, ki so v taki občini kot je Kozje zelo pomembna.

5. Kozjansko ima številne turistične potenciale. Kako bi povezali turistične ponudnike, lokalne kmetije, gostince in kulturne znamenitosti, da bi obiskovalci v občini ostali dlje časa?

V občini Kozje se je zelo dobro razvil športni turizem, ki so ga zagnali predvsem lastniki Kozjanskega dvora. To privablja na naše športne objekte raznovrstne reprezentance, ekipe in športnike. Zato jim je potrebno tudi zagotoviti s strani občine ugodne razmere, kot je npr. igrišče z umetno travo. Kar se tiče povezovanja ponudnikov turističnih storitev, moram povedati, da med sabo že dobro sodelujejo, občina pa jim mora seveda zagotoviti ugodno okolje za delovanje. Prvi korak v pravo smer je že bil storjen z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Kozje. Vzpostaviti bi bilo potrebno skupno turistično mrežo v kateri bi obiskovalec dobil celoto. Torej v kompletu nastanitev, izlete, potem razne degustacije, ogled kmetij, obiski kulturnih znamenitosti itd.

6. Kmetijstvo je za številne družine na Kozjanskem še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Kako bi občina lahko učinkoviteje pomagala družinskim kmetijam in mladim, ki želijo prevzeti kmetije?

V prvi vrsti je potrebno zmanjšati administrativna bremena, torej zagotoviti manj birokracije. Potrebno je tudi poenostaviti trženje in poslovanje kmetov in olajšati prodajo kmetijskih izdelkov. Absolutno je potrebno zagotoviti tudi lokalno samooskrbo. Občina mora spodbujati povezovanje lokalnih pridelovalcev in potrošnikov, ter prisluhniti težavam obojih.

7. Bi podprli konkretne ukrepe za večjo lokalno samooskrbo, denimo vključevanje lokalnih pridelovalcev v oskrbo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov?

Absolutno. To je nujno potrebno.

8. Prebivalci obrobnih delov občine pogosto potrebujejo dobro urejene ceste za vsakodnevne opravke. Kako bi izboljšali vzdrževanje in obnovo občinskih cest ter zagotovili bolj enakomeren razvoj vseh krajev?

Potrebno bi bilo opraviti ogled vseh cest v celotni občini ter ustanoviti kategorije po nujnosti. Na podlagi tega pa seveda narediti sistematični večletni plan obnove in vzdrževanja. Tako bi preprečili, da pride do sanacije šele takrat, ko je cesta že zelo uničena.

9. Kakšen je vaš pogled na gradnjo pločnikov in zagotavljanje varnih poti za pešce, zlasti za otroke, starejše in druge ranljive udeležence v prometu?

Seveda je nujno potrebno zagotoviti varne prehode pešcev, kjer je to potrebno in mogoče. Predvsem kjer so avtobusne postaje, mora biti zagotovljen varen prehod otrok. Med prednostnimi nalogami je seveda tudi ureditev pločnika ob regionalni cesti stari trg-Pilštanj-Lesično.

10. Obvoznica Kozje je pomembno prometno vprašanje. Kako bi kot župan pristopili k temu projektu in kako bi sodelovali z državo, da bi se postopki premaknili naprej?

Obvoznica Kozje sovpada z rešitvijo obrtno-poslovne cone. Torej v sklopu tega, bi nujno bilo treba narediti tudi obvoznico iz cone mimo trga Kozje proti Vetrniku. Jaz sam večjih težav ne vidim. Potrebno bi bilo pripraviti projekt ter ga predstaviti pristojnim institucijam.

Denis Žučko

11. Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti center za zaščito in reševanje v občini Kozje? Katere konkretne izboljšave bi prinesel občanom?

Ob obstoječem gasilskem domu v Kozjem, bi center za zaščito in reševanje zagotavljal prostore za civilno zaščito, rdeči križ, reševalne enote, policijo, prve posredovalce in gasilsko poveljstvo občine. S tem bi omogočili štabno vodenje ob večjih dogodkih.

12. Prostovoljna gasilska društva in druge reševalne službe so pogosto prvi, ki priskočijo na pomoč. Kako bi zagotovili ustrezno financiranje, opremo, usposabljanje in dobre pogoje za njihovo delo?

Zagotavljati je potrebno podporo ustreznemu financiranju sistema zaščite, reševanja in obveščanja. Gasilskim društvom je potrebno zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo za usposabljanje in izobraževanje. Občina bi morala z gasilsko zvezo in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pripraviti večletni investicijski načrt potreb, v katerega bi zajeli vse potrebe od opreme, do mehanizacije in usposabljanja. Tako bi lahko večje naložbe načrtovali več let vnaprej. Seveda je potrebno redno spremljati tudi državne razpise. Prav tako je potrebno enakomerno obravnavati prav vsa prostovoljna gasilska društva glede na njihove potrebe v celotni občini.

13. Kako bi zagotovili kakovostne pogoje za otroke v občini ter ustrezno podporo osnovnima šolama v Kozjem in Lesičnem? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Predvsem preko kakovostne ponudbe šolskih ter zunajšolskih programov za otroke in mlade. Nujno je potrebno tudi zagotoviti sredstva za plavalne tečaje, šolo smučanja ter kvalitetne šolske tabore in šolo v naravi. Zagotavljati pa tudi kakovostne, čim krajše in celovito pokrite šolske prevoze.

14. Športna društva pomembno prispevajo k zdravemu življenju mladih in povezovanju skupnosti. Kako bi jim občina lahko bolj pomagala in kakšen je vaš načrt za razvoj športne infrastrukture, zlasti igrišča z umetno travo?

Potrebno je predvsem prisluhniti potrebam športnim društvom ter jim zagotoviti ustrezno športno infrastrukturo in njeno vzdrževanje. V tej smeri je bil v zadnjih nekaj letih narejen velik korak naprej, predvsem po zaslugi naše svetniške skupine v tem mandatu. Igrišče z umetno travo bi spodbudilo ekipe, reprezentance, da bi še z večjim veseljem prišli trenirat v Kozje, kar seveda pomeni spodbujanje športnega turizma v občini.

15. Kozje in okoliški kraji imajo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Kako bi poskrbeli za ohranjanje trga Pilštanj ter drugih zgodovinskih trgov in znamenitosti, da bi ti ostali živi tudi za prihodnje generacije?

Trg Pilštanj je žal specifika v naši občini, kar pomeni, da bo potrebno vložiti nekaj truda da pride do dogovora z lastniki, vendar tu smo zelo odločeni, da trg Pilštanj uredimo in preprečimo nadaljnjo razpadanje trga. Verjamem, da kjer je volja je tudi pot. Tudi pri vseh ostalih trgih je seveda potrebno zagotavljati redno vzdrževanje in urejanje pročelij spomeniško zaščitenih stavb.

Denis Žučko

16. Kako bi spodbudili kulturna društva, lokalne ustvarjalce in organizatorje prireditev ter hkrati kulturo še bolj povezali s turističnim razvojem občine?

Predvsem z oglaševanjem in financiranjem kulturnih in muzejskih infrastruktur, društev, kvalitetnih prireditev, razstav itd. V občini že imamo vrhunsko infrastrukturo za tovrstne prireditve, kot so npr. Grad Podsreda, zapori, stara šola, kinodvorana… Tako, da tu se definitivno da veliko iztržit.

17. Dostop do zdravnika in drugih zdravstvenih storitev je za prebivalce manjših občin pogosto velik izziv. Kaj bi lahko občina Kozje storila za boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe?

Tukaj je potrebno s pristojnimi institucijami nujno pridit do dogovora o nabavi reševalnega vozila, saj reševalno vozilo iz Šmarja pri Jelšah v odročnejše kraje naše občine pogosto potrebuje več kot 1 uro, kar je v nujnih primerih usodno in nedopustno. Hkrati se bomo zavzemali za ponovno vzpostavitev rednega zdravniškega dežurstva v Kozjem.

18. Staranje prebivalstva prinaša vse večje potrebe po pomoči na domu, socialni oskrbi in drugih oblikah podpore. Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših in pomagali tistim, ki živijo sami?

Tukaj lahko rečem, da smo izjemno ponosni na dom starejših Kozje, ki je bil po dolgih letih boja občinskega odbora SDS tudi pred tremi leti zgrajen. Dom nudi udobno in zelo kvalitetno bivanje upokojencev. Krepili bomo tudi storitev PROSTOFER, ki se je v naši občini odlično prijela in se tudi kvalitetno izvaja.

Denis Žučko

19. Kakovosten občinski prostorski načrt je temelj za prihodnji razvoj. Kako bi zagotovili dovolj možnosti za gradnjo stanovanj, razvoj podjetij in ohranjanje kmetijskih zemljišč, ne da bi pri tem zanemarili potrebe krajanov?

Preverili bi obstoječa stavbna zemljišča in možnosti njihove boljše izrabe. Prednost bomo namenili zapolnjevanju obstoječih naselij in širitvam na območjih, kjer je zagotovljena ustrezna infrastruktura. Posebno pozornost bomo namenili mladim družinam in posameznikom, ki si želijo ustvariti dom v domačem kraju.

20. Kaj bodo vaši prvi koraki, če postanete župan občine Kozje?

Težko se odločim samo za enega (smeh). Definitivno bo prvi korak rešitev obrtno-poslovne cone ter obvoznice. Namreč ustvarjanje pogojev za podjetništvo ter delovna mesta so naše prioritete. Obljubljam pa, da bom župan vseh, zato bodo v primarnem planu tudi potrebe občank in občanov v odročnejših in v zadnjih letih pozabljenih predelov.

Hvala, da ste si vzeli čas, za naš portal in vse dobro v tekmi za župana

Iskrena hvala!

slike: Denis Žučko osebni arhiv, Intervju: M.G.

The post Intervju Denis Žučko: “Občina Kozje potrebuje nov zagon!” appeared first on e-Maribor.