Občina Makole leži v Dravinjski dolini, na zahodnem robu Haloz. Ustanovljena je bila marca 2006, ko se je izločila iz občine Slovenska Bistrica. Obsega približno 37 kvadratnih kilometrov in vključuje 13 naselij. Po podatkih Statističnega urada RS je sredi leta 2024 v občini živelo približno 2.045 prebivalcev. Tokrat smo v naše goste povabili Zlatko Dvoršak, kandidatko SDS, za županjo občine Makole.

Z Zlatko Dvoršak se je pogovarjal M.G.

Kdo je Zlatka Dvoršak? Kako bi se predstavili občankam in občanom, ki vas morda še ne poznajo? Kakšni ste zasebno, ko niste vpeti v občinsko politiko?

Zlatka Dvoršak: Sem najprej mama dvema sinovoma, partnerka, hči in prijateljica. Sem ženska, ki zna poslušati, povedati svoje mnenje, si zastaviti cilj in vztrajati, dokler ga ne doseže. Morda sem včasih tudi malo trmasta, vendar verjamem, da je vztrajnost pomembna, kadar si prepričan, da delaš nekaj dobrega.

Sem zaposlena in živim v vasi Strug, kjer imam svoj dom in družino. Tudi moji starši in tašča živijo v bližini, zato jih lahko pogosto obiščem. Rada imam življenje na vasi, stik z naravo in preproste stvari, ki človeka umirijo. Za sprostitev najraje urejam svoj vrt in skrbim za rože, včasih pa si z veseljem ogledam tudi kakšen dober film, predvsem dramo.

Svojih osebnih lastnosti pravzaprav ne bi posebej ločevala na tiste, ki me spremljajo v zasebnem življenju in tiste, ki jih prinašam v politiko. Takšna, kot sem doma, med prijatelji in v vsakdanjem življenju, sem tudi pri svojem političnem delu. Največ mi pomenijo iskreni odnosi, občutek, da se ljudje lahko zanesejo drug na drugega in prepričanje, da je treba za stvari, ki so nam pomembne, prevzeti odgovornost in jih podpreti z dejanji.

Kaj vam pomenijo Makole in kaj vas na domačem kraju najbolj navdušuje? Na kaj ste kot občanka najbolj ponosni?

Zlatka Dvoršak: Makole mi pomenijo veliko, saj sem se prav tukaj izoblikovala v osebo, kakršna sem danes. Tukaj sem obiskovala vrtec in osnovno šolo, si ustvarila družino in svoj dom.

Naš kraj me navdušuje predvsem s svojo naravo in ljudmi. Posebej cenim ljudi, ki vztrajajo na svojih domovih, skrbijo za svoje domačije in ohranjajo življenje na naših vaseh, čeprav bi jim bilo morda kje drugje lažje. Prav v tem vidim veliko vrednost naših krajev in razlog za ponos.

Zakaj ste se odločili kandidirati za županjo Občine Makole na lokalnih volitvah 15. novembra 2026? Kaj je bil glavni razlog za vašo odločitev?

Zlatka Dvoršak: Za kandidaturo sem se odločila predvsem zato, ker mi je mar za prihodnost naše občine. Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje in da bi imelo vsako naselje enake možnosti za razvoj. Verjamem, da lahko s svojo voljo do dela, vztrajnostjo in pripravljenostjo na sodelovanje prispevam k temu, da se stvari premaknejo naprej.

Eden od glavnih razlogov za mojo odločitev je tudi pomanjkanje razvojnih projektov, ki bi mladim omogočili boljše možnosti za življenje v domačem okolju. Želim si, da bi mladi v Makolah videli svojo prihodnost, si tukaj ustvarili dom in jim zaradi pomanjkanja priložnosti ne bi bilo treba iskati boljše prihodnosti drugje.

Poslanka SDS Karmen Furman, kandidatka za županjo občine Makole in predsednica SDS Makole Zlatka Dvoršak ter Luka Kitak, predsednik SDM Makole

Katere življenjske izkušnje in vrednote so najbolj vplivale na vas? Kaj vas pri delu z ljudmi najbolj motivira?

Zlatka Dvoršak: Najbolj sta me skozi življenje izoblikovala delo na kmetiji in skrb za sočloveka. Delo na kmetiji me je naučilo odgovornosti, vztrajnosti in zavedanja, da je treba v vsako delo za  rezultat vložiti veliko truda.

Skrb za sočloveka pa me spremlja že od otroštva in me je močno zaznamovala. Naučila sem se, kako pomembni so razumevanje, potrpežljivost in pripravljenost pomagati drugemu. Največjo motivacijo mi dajejo ljudje s svojo hvaležnostjo, lepimi besedami in pripravljenostjo, da se tudi po prejeti pomoči še ustavijo in se z menoj pogovorijo.

Kandidirate kot kandidatka Slovenske demokratske stranke (SDS). Katere vrednote SDS so vam najbližje in kako jih želite prenesti v vodenje občine?

Zlatka Dvoršak: Vrednote, ki jih ves čas zagovarjam, so delo, družina in povezovanje. Menim, da so to temelji, na katerih lahko gradimo uspešno skupnost. Pri vodenju Občine Makole želim dati večji poudarek sodelovanju, saj verjamem, da lahko le s skupnimi močmi dosežemo več. Trenutno na tem področju vidim še precej prostora za izboljšave.

Kako bi ocenili trenutno stanje v Občini Makole? Kaj je dobro urejeno in na katerih področjih občina najbolj zaostaja?

Zlatka Dvoršak: Občina po mojem mnenju posluje iz leta v leto, brez večjih razvojnih projektov, zato je nujno čim prej sprejeti dolgoročno strategijo razvoja Občine Makole.

Dobro je, da imamo zagotovljene osnovne institucije, kot so vrtec, šola, zdravnik, pošta in trgovina, vendar menim, da je to premalo. Občina zaostaja pri izvedbi pomembnih projektov, kot je nadgradnja šolskega igrišča, ki bi osnovni šoli omogočala izvedbo športnega dne v celoti, starejšim pa ponudila prostor za medgeneracijsko druženje in izvajanje različnih aktivnosti. Prav tako bi bilo treba zagotoviti zemljišča, na katerih bi si mladi lahko ustvarili dom.

Če bi morali izpostaviti tri največje težave občine, katere bi bile in kako bi jih rešili?

Zlatka Dvoršak: Prva težava je vzdrževanje cestne infrastrukture in pomanjkanje večjih vlaganj vanjo. To bi reševala z večletnim načrtom vzdrževanja in investicij, ki bi določal prednostne odseke cest ter omogočal postopno in načrtno obnovo infrastrukture skozi celoten mandat ter obvezno prijavo na razpise. To se je zdaj pokazalo pri obnovi ceste Mostečno – Savinsko.

Kot drugo težavo vidim pomanjkanje pripravljene projektne dokumentacije za večje razvojne projekte. Ker občina takšnih projektov ne more financirati zgolj z lastnimi sredstvi, je nujno najprej pripraviti dolgoročno razvojno strategijo, na njeni podlagi pravočasno izdelati potrebno projektno dokumentacijo in se nato prijavljati na ustrezne državne in evropske razpise za pridobitev dodatnih finančnih sredstev.

Tretja težava je pomanjkanje ustreznih zemljišč, na katerih bi si mladi lahko ustvarili prvi dom. Zato bi si prizadevala poiskati možnosti za zagotovitev primernih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in s tem mladim olajšati odločitev, da ostanejo in si prihodnost ustvarijo v Občini Makole.

Kako bi zagotovili enakomeren razvoj vseh 13 naselij v občini, da ne bi bili prebivalci posameznih krajev zapostavljeni?

Zlatka Dvoršak: Enakomeren razvoj vseh 13 naselij bi zagotavljala z rednimi srečanji z vaškimi odbori in obiski po vaseh, saj želim, da so potrebe in predlogi prebivalcev vseh naselij slišani in upoštevani pri določanju prednostnih projektov. V svojem programu sem predlagala tudi, da bi del občinskega proračuna namenili participativnemu proračunu. Tako bi občanke in občani lahko sami predlagali projekte, ki jih v svojem kraju najbolj potrebujejo, in neposredno sodelovali pri odločanju o porabi dela občinskih sredstev.

Zlatka Dvoršak, slika ustvarjena s pomočjo AI

Občani si verjetno želijo boljših cest, varnejšega prometa in urejene infrastrukture. Katere prometne ureditve bi bile po vašem mnenju najbolj nujne?

Zlatka Dvoršak: Cestno infrastrukturo je treba načrtovati dolgoročno in sistematično. Manjše investicije bi načrtovali in izvajali vsako leto, večje projekte pa bi opredelili v okviru celotnega mandata. To vključuje sanacijo in obnovo cest, izgradnjo krožišč tam, kjer so ta smiselna in izvedljiva, ter ureditev pločnikov in kolesarskih poti. Pomembno je, da imamo jasen načrt, ki bo omogočal postopno izboljševanje prometne varnosti in infrastrukture v vseh 13 naseljih občine.

V tem trenutku ne bi želela izpostavljati posameznega projekta, saj bi se najprej želela seznaniti s strokovno oceno stanja cestne infrastrukture in prometne varnosti v občini. Na podlagi ugotovitev pristojnih strokovnih služb, pogovorov z občani in sodelovanja z občinskim svetom bi določili prednostne naloge ter pripravili načrt njihovega postopnega uresničevanja. Pri tem bi bila na prvem mestu varnost občank in občanov.

Kako bi občino naredili privlačnejšo za mlade družine? Kaj bi lahko storili, da bi mladi v Makolah ostali, si ustvarili dom in tukaj vzgajali otroke?

Zlatka Dvoršak: V Občinskem prostorskem načrtu (OPN) je nujno zagotoviti zemljišča, na katerih si bodo mladi in družine lahko čim prej pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo svojih domov. Nič nam ne bodo pomagali vrtec in šola, če v občini ne bo mladih družin.

Občinskemu svetu bi kot županja predlagala uvedbo denarne pomoči ob vstopu otroka v prvi razred, in sicer tako, da bi iz občinskega proračuna pokrili stroške nakupa obveznih šolskih potrebščin.

Tudi z zagotavljanjem športne infrastrukture bi omogočili skupno preživljanje družinskih popoldevov, hkrati pa poskrbeli, da bi se popoldanske aktivnosti začele izvajati v Makolah, namesto da morajo starši otroke voziti v oddaljene kraje.

V času županovanja si želim, da bi se čim več mladih vključilo v življenje naše občine. Želim si, da bi s svojimi idejami sodelovali pri oblikovanju novih projektov. Tako bi ustvarjali pogoje, da mladi ostanejo v Makolah, si ustvarijo dom in prihodnost. Zavedati se moramo, da se način življenja z vsako generacijo spreminja. Tem spremembam se moramo prilagajati in prisluhniti potrebam mladih.

Za dolgoročni razvoj za mlade imam še več idej, saj vem, da je tudi v manjših občinah mogoče uresničiti takšne projekte, kot je na primer podjetniški inkubator. Seveda pa vsega tega ni mogoče uresničiti v enem samem mandatu, zato je pomembno, da imamo jasno zastavljen dolgoročni načrt razvoja občine.

Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših občanov, zlasti tistih, ki živijo sami ali potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih?

Zlatka Dvoršak: Prva večja investicija, za katero se bom zavzemala in vztrajala pri njeni uresničitvi, je pridobitev potrebne dokumentacije in izgradnja medgeneracijskega centra na Remontu. Ta bi starejšim omogočal več druženja, medgeneracijskega povezovanja in kakovostnega preživljanja prostega časa v prostoru, prilagojenem njihovim potrebam.

Če bi velikost zemljišča na Remontu to omogočala, bi preučila tudi možnost izgradnje varovanih stanovanj.

Poleg tega bi si prizadevala za nadgradnjo projekta Prostofer z nakupom vozila, prilagojenega za prevoz invalidov.

Posebno pozornost bi namenila starejšim občankam in občanom, ki živijo sami. Želim si spodbuditi medsebojno povezovanje in pomoč pri vsakodnevnih opravilih med tistimi, ki so v podobnem položaju. Verjamem, da si lahko s povezovanjem, druženjem in medsebojno pomočjo polepšajo vsakdan ter poskrbijo, da se nihče ne bi počutil osamljenega.

Makole imajo potencial na področju turizma, naravne in kulturne dediščine ter lokalne ponudbe. Kako bi te možnosti bolje izkoristili in ustvarili nove priložnosti za domačine?

Zlatka Dvoršak: Makole so res občina priložnosti, ki pa jih na žalost ne izkoristimo dovolj. Nujno potrebujemo osebo, ki bi povezovala turistične ponudnike, društva, kmetije in gostince ter aktivno iskala nove priložnosti za razvoj turizma. Trenutno nam namreč manjka bolj organizirana in povezana turistična ponudba.

Občinskemu svetu bi predlagala oblikovanje blagovne znamke »Makole – doživi podeželje«, pod katero bi povezali turistične, kulturne in kulinarične vsebine. Bolje bi morali izkoristiti potencial, ki ga že imamo, od dvorca Štatenberg in Forme vive Makole do pohodniških in kolesarskih poti ter domače kulinarike. S skupno promocijo in celovito ponudbo bi obiskovalce spodbudili, da bi v Makolah ostali dlje časa.

Verjamem, da bi se tudi marsikdo od domačinov odločil za nove podjetniške priložnosti, če bi občina znala prisluhniti njihovim idejam in jih podpreti. Turizem lahko prinese dodaten zaslužek domačinom in večjo prepoznavnost naše občine.

Kot občinska svetnica in predsednica odbora za finance poznate tudi finančno plat delovanja občine. Kje vidite največ možnosti za učinkovitejšo porabo občinskega denarja?

Zlatka Dvoršak: Učinkovitejša poraba občinskega denarja je mogoča z natančnim načrtovanjem projektov in vzdrževalnih del ter določanjem jasnih prioritet. Menim, da bi morali dela načrtovati tako, da se ob posameznih posegih izvede vse potrebno hkrati, saj se tako izognemo ponovnim stroškom. Pomembno je tudi primerjati ponudbe izvajalcev, spremljati stroške investicij in preverjati, ali so bila sredstva porabljena gospodarno.

Večjo učinkovitost vidim tudi v pravočasni pripravi projektne dokumentacije, s katero bi lahko uspešneje pridobivali državna in evropska nepovratna sredstva. Tako bi lahko z razpoložljivim občinskim denarjem izvedli več projektov.

Kako bi zagotovili večjo preglednost občinskega poslovanja? Bi podprli javno dostopnejši pregled porabe sredstev in napredka posameznih projektov?

Zlatka Dvoršak: Preglednost občinskega poslovanja je pomembno področje mojega programa, ki sem ga v 9. točki poimenovala Odprta in pregledna občina. Zavzemam se za to, da imajo občani jasen in razumljiv vpogled v porabo občinskega denarja ter napredek posameznih projektov. Podpiram javno dostopne informacije o investicijah, porabi sredstev in izvajanju projektov, saj imajo občani pravico vedeti, kako se porablja njihov denar.

Zavzemam se tudi za snemanje sej občinskega sveta, saj želim občanom omogočiti boljši vpogled v razprave, sprejemanje odločitev in delo njihovih izvoljenih predstavnikov. Menim, da morata biti delovanje občine in poraba javnih sredstev pregledna, informacije pa dostopne vsem občankam in občanom.

Kakšno je vaše stališče do morebitne postavitve vetrnih elektrarn na območju Makol? Kako bi zagotovili, da bi se pri takšnih odločitvah upoštevali vplivi na okolje in mnenje lokalnih prebivalcev?

Zlatka Dvoršak: Moje stališče je jasno: vetrnih elektrarn v Občini Makole ne potrebujemo in temu stališču bom odločno sledila. Pri tako pomembnih odločitvah morajo biti slišani tudi občanke in občani, zato se bom z njimi povezovala, prisluhnila njihovim pomislekom in si prizadevala, da bomo svoja stališča usklajeno predstavljali pristojnim institucijam.

Za zaščito interesov naše občine bi poiskala tudi podporo na državni ravni ter se povezala s poslanci, ki poznajo to področje. Menim, da je treba pri odločanju o takšnih posegih temeljito preučiti vplive na naravo, krajino, ljudi in kakovost bivanja. Pomembno je, da so postopki pregledni, strokovne podlage javno dostopne in da se mnenje lokalnega prebivalstva resno obravnava. O prihodnosti Makol ne smemo odločati brez Makolčanov.

Kako bi spodbudili razvoj kmetijstva, obrti in podjetništva? Kaj lahko občina naredi, da bi domačim podjetnikom olajšala poslovanje in ustvarjanje delovnih mest?

Zlatka Dvoršak: Tudi temu področju sem namenila posebno mesto v svojem programu, in sicer pod 5. točko Podpora lokalnemu gospodarstvu. Zavzemam se za to, da občina postane partner domačim podjetnikom, obrtnikom in kmetom. Z rednimi srečanji bi prisluhnila njihovim potrebam in predlogom ter jih povezovala z občinskimi projekti. Pomembno je tudi, da bi jih pravočasno obveščali o državnih in evropskih razpisih ter možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev. Več pozornosti bi namenili promociji lokalnih izdelkov in storitev ter boljšemu povezovanju domačih ponudnikov. Verjamem, da lahko s takšnim sodelovanjem ustvarimo boljše pogoje za razvoj dejavnosti, nova delovna mesta in več priložnosti za ljudi, ki želijo delati in ustvarjati v Makolah.

Kako pomembno se vam zdi sodelovanje z občani pri sprejemanju odločitev? Bi uvedli dodatne oblike posvetovanja, da bi imeli krajani več besede pri določanju razvojnih prioritet?

Zlatka Dvoršak: Seveda je zelo pomembno, da občina prisluhne ljudem, ki v njej živijo. Le tako lahko pridobimo informacije o dejanskih težavah, potrebah in razmerah v občini. Zato sem v svojem programu temu namenila 10. točko z naslovom Občina, ki posluša.

Menim, da se mora župan zavzemati za enakomeren razvoj vseh naselij. Zato bom kot županja najmanj enkrat letno sklicala sestanek z vsemi štirinajstimi predsedniki vaških odborov. Poleg tega bom organizirala tudi letno srečanje s podjetniki, društvi, šolo in vrtcem, da bomo skupaj prisluhnili njihovim predlogom ter iskali rešitve za razvoj naše občine.

Kako si predstavljate sodelovanje z občinskim svetom, če v njem ne bi imeli večinske podpore? Ste pripravljeni sodelovati tudi s svetniki drugih političnih strank?

Zlatka Dvoršak: S sodelovanjem z občinskim svetom ne bi imela nobenih težav, tudi če ne bi imela večinske podpore. Izvoljeni svetniki so prejeli zaupanje občank in občanov, zato nimam pravice kogarkoli izločati zaradi politične pripadnosti. Na naši listi SDS imamo ekipo mladih kandidatov, ki se s to funkcijo srečujejo prvič, pa tudi kandidate, ki že imajo izkušnje z občinskim svetom in delovanjem občine. Verjamem, da lahko s povezovanjem mladih idej in izkušenj veliko prispevamo k razvoju Makol. Pripravljena sem sodelovati z vsemi svetniki, ki želijo s svojimi predlogi in konkretnimi projekti prispevati k uresničevanju skupnih ciljev. Najpomembnejše mi je, da delujemo v dobro občine in vseh njenih občanov.

Kandidati SDS za svetnike v občini Makole

Kaj bi storili, če bi morali izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, ki bi bila za del občanov manj všečna?

Zlatka Dvoršak: Vsak projekt oziroma investicijo bi najprej temeljito proučila, saj se zavedam, da ne odločam o lastnih finančnih sredstvih, temveč o denarju vseh občank in občanov. Kot županja ne bom sprejemala odločitev zgolj zato, da bi ugajala ljudem, ampak zato, ker bodo dolgoročno dobre za občino. Če bi morala izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, bi izbrala odgovorno odločitev, tudi če ta ne bi bila vsem všeč. Pri tem bi znala jasno pojasniti svoje razloge in prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Verjamem, da mora županja znati prisluhniti ljudem, hkrati pa imeti dovolj odločnosti, da vztraja pri odločitvah, ki so v dolgoročno korist občine in njenih prebivalcev.

Kaj bi bila vaša prva konkretna odločitev, če bi 15. novembra 2026 dobili zaupanje volivcev? Kaj bi želeli doseči v prvih 100 dneh mandata?

Zlatka Dvoršak: trdim delom bi začela takoj. V prvih 100 dneh bi se podrobno seznanila z dejanskim finančnim stanjem občine, obstoječo projektno dokumentacijo in že sprejetimi obveznostmi. Na podlagi teh ugotovitev bi skupaj z občinskim svetom določila prednostne naloge in sprejela odločitve, ki bi nas usmerile k zastavljenim ciljem.

Posebno pozornost bi namenila pripravi dolgoročnega načrta razvoja občine, saj menim, da moramo poleg sprotnega reševanja težav vedeti tudi, kam želimo priti v prihodnjih letih. Konkretnih projektov, ki bi jih najprej izvedli, ne bi želela določati vnaprej, ne da bi poznala vse okoliščine. Želim sprejemati premišljene in odgovorne odločitve, za katerimi bom lahko stala in prevzela odgovornost za njihovo uresničitev.

Kaj bi o vas povedali vaši najbližji? Katera je vaša največja prednost in katera osebnostna lastnost, ki bi jo želeli izboljšati?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da bi moji najbližji povedali, da sem delavna, pozitivna in vedno pripravljena pomagati, včasih pa tudi trmasta. Svojo največjo prednost vidim v vztrajnosti pri doseganju zastavljenih ciljev, kar sem v življenju že večkrat dokazala. Ko se za nekaj odločim, sem pripravljena vložiti veliko truda, da to tudi dosežem.

Lastnost, ki bi jo želela izboljšati, je moja prevelika samokritičnost. Do sebe sem zahtevna in pogosto razmišljam, kaj bi lahko še naredila bolje. Po eni strani me to spodbuja k napredku, po drugi pa se učim sprejeti, da ni vedno mogoče vsega narediti popolno.

Zakaj menite, da ste prav vi prava izbira za županjo Makol? Kaj lahko občanom ponudite, česar po vašem mnenju drugi kandidati ne morejo?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da je moja prednost to, da sem ženska, ki zna prisluhniti, povezovati ljudi in biti odločna, ko je to potrebno. Menim, da naša občina danes potrebuje več povezovanja, saj smo preveč razdeljeni. Pogrešam več skupnih projektov in sodelovanja med društvi, ki bi ljudi povezovali ter krepili občutek pripadnosti naši občini.

Kot županja želim povezati ljudi različnih generacij, mnenj in političnih prepričanj. Ne želim biti županja ene skupine ljudi, ampak vseh občank in občanov Makol. Ponuditi vam želim drugačen način vodenja, ki temelji na sodelovanju, odločnosti in konkretnih rezultatih. To Makole nujno potrebujejo. Verjamem, da lahko skupaj naredimo več, kot lahko vsak zase.

Kakšne Makole si želite recimo čez štiri leta? Kaj bi želeli, da bi občani ob koncu vašega morebitnega mandata povedali o vašem delu?

Zlatka Dvoršak: Čez štiri leta si želim Makole, v katerih bodo zastavljeni cilji uresničeni, razvoj pa bo viden v vseh 13 naseljih. Svoj program sem pripravila premišljeno, z realnimi cilji, za katere verjamem, da jih lahko uresničimo.

Želim si tudi spremeniti miselnost tistih, ki menijo, da občine ne potrebujemo. Dokazati želim, da lahko z dobrim vodenjem, povezovanjem in odgovornim delom naredimo veliko za naše ljudi. Ob koncu mandata si želim, da bi občani lahko rekli, da sem izpolnila svoje obljube, da sem delala za vse in da sem znala povezovati tudi tiste, ki so danes različnih mnenj. Predvsem pa si želim, da bi tudi tisti, ki danes dvomijo vame, ob koncu mandata priznali, da sem upravičila zaupanje, ki so mi ga namenili podporniki.

Kakšno sporočilo imate za vse volivke in volivce?

Zlatka Dvoršak: Ob tej priložnosti bi želela vse volivke in volivce prositi, da se pri svoji odločitvi ne ozirajo zgolj na spol ali politično pripadnost kandidata. Tokrat ne odločamo o politiki, ampak o prihodnosti naših Makol, naših vasi in ljudi, s katerimi vsak dan živimo. Odločitev naj temelji na dosedanjem delu, osebnih lastnostih, sposobnosti povezovanja in pripravljenosti prevzeti odgovornost.

Makole so naš dom. Tukaj živimo, ustvarjamo, vzgajamo otroke in si želimo boljše prihodnosti za naslednje generacije. Zato vas prosim, da izberete človeka, za katerega verjamete, da bo delal za vse občanke in občane, znal prisluhniti ljudem in imel pogum sprejemati odločitve. Sama vam obljubljam trdo delo, vztrajnost in iskreno željo, da Makole povežemo ter jih skupaj peljemo naprej.

Pravite, da gre za prihodnost Makol?

Zlatka Dvoršak: Res je. Ne gre zame ali za politično stranko. Gre za nas, za naš dom in za prihodnost Makol. Povezani. Za Makole naprej.

Hvala za intervju in vse dobro na volitvah!

Zlatka Dvoršak: Hvala!

slike: Osebni arhiv Zlatke Dvoršak

The post Intervju, Zlatka Dvoršak: “Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje!” appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili zelo prijetno žensko. Predsednico občinskega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) Rosando Vidmar.  Njen občinski odbor je eden najbolj aktivnih v Podravski regiji. Člani pa so aktivni tako na terenu, kot na raznih srečanjih, prireditvah. V intervjuju za naš portal smo se pogovarjali o poslanstvu odbora, stanju v občini Hoče – Slivnica, izvedeli pa boste tudi, koga v občinskem odboru SDS Hoče – Slivnica podpirajo za župana in zakaj.

Z Rosando Vidmar, se je pogovarjal M.G.

1. Kaj je glavno poslanstvo Občinskega odbora SDS Hoče–Slivnica in za kaj se zavzemate?

Rosanda Vidmar: Naše glavno poslanstvo je prisluhniti ljudem in zastopati njihove interese. V središče svojega delovanja postavljamo občane, njihove potrebe, težave, pobude in pričakovanja. Želimo si občine, v kateri se ljudje počutijo slišane in spoštovane ter imajo možnost sodelovati pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Trije občinski svetniki SDS, ki so delovali v mandatu 2022–2026, so aktivno zastopali občane v občinskem svetu, opozarjali na težave in predlagali rešitve. Čeprav so večkrat podali predloge, za katere so verjeli, da bi bili v korist občanov, ti zaradi večine, ki jo je imel župan v občinskem svetu, pogosto niso bili sprejeti. Kljub temu so vztrajali, opozarjali na težave in se še naprej zavzemali za interese občanov. Pomembno se nam zdi, da smo med ljudmi skozi vse leto, ne samo takrat, ko se približujejo volitve. Tudi v prihodnje želimo delovati odprto in odgovorno ter si prizadevati za občino, v kateri bo glas občanov slišan pri vseh pomembnih odločitvah.

2. V zadnjem obdobju ste bili precej aktivni. Kaj se je dogajalo v vašem odboru?

Rosanda Vidmar: Veseli nas, da se naš odbor krepi in da se nam pridružujejo ljudje različnih generacij. Pred kratkim smo ustanovili Klub seniork in seniorjev (KSS) SDS Hoče – Slivnica. Ustanovnega srečanja se je udeležila tudi predsednica KSS SDS ga. Zofija Mazej. Le dva dni pozneje so se srečali tudi z mladimi iz Slovenske demokratske mladine (SDM) Hoče – Slivnica. V zadnjem obdobju smo pridobili kar nekaj novih mladih članov, kar nas posebej veseli, saj želimo dati prostor tudi njihovim idejam in pobudam. Ob tem ostajamo aktivni na terenu. Obiskujemo občane, se z njimi pogovarjamo ter prisluhnemo njihovim mnenjem, predlogom in skrbem. Prav neposreden stik z ljudmi nam pokaže, kaj v občini resnično potrebuje pozornost.

Ekipa SDS Hoče Slivnica za občinski svet

3. Kakšne odzive občanov najpogosteje slišite na terenu?

Rosanda Vidmar: Občani nam pogosto povedo, da si želijo boljši odnos občinske uprave do njih in predvsem več odzivnosti pri reševanju njihovih težav. To je pokazala tudi naša poletna anketa, v kateri je večina sodelujočih izrazila nezadovoljstvo z odnosom občinske uprave do občanov in obravnavo njihovih problemov. Podobne odzive slišimo tudi ob osebnih obiskih. Spomnila bi na primer prebivalcev, ki živijo neposredno ob načrtovanem parkirišču za tovornjake. Ko so izrazili svoje skrbi, smo bili lani edino svetniki in člani SDS, ki smo se na njihovo stisko odzvali. Prisluhnili smo jim in njihove pomisleke zagovarjali tudi v občinskem svetu.

Ljudje ne pričakujejo, da bo mogoče vsako težavo rešiti čez noč. Pričakujejo pa, da jih nekdo posluša, jim odgovori in se zavzame za iskanje rešitev.

4. Katere so po vašem mnenju največje težave v občini Hoče – Slivnica?

Rosanda Vidmar: Izpostavila bi tri pomembna področja. Prvo je enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti. Občina ni samo njen center, temveč jo sestavljajo tudi manjši in bolj oddaljeni kraji, katerih prebivalci morajo imeti primerljive možnosti za kakovostno življenje.

Drugo področje je pregledno in odgovorno upravljanje občinskega denarja. Občani morajo vedeti, za kaj se porablja njihov denar, kako se določajo prispevki in dajatve ter ali so te pravične.

Tretje pa je odnos do občanov. Potrebujemo več posluha za njihove težave, hitrejše odzivanje in predvsem konkretno reševanje pobud. Občina mora biti servis občanov, ne pa obratno.

5. Kakšno vodenje občine si želite?

Rosanda Vidmar: Želimo si strokovnega, odgovornega in dostopnega župana, ki je blizu ljudem in razume, da vodi občino vseh občank in občanov. Pomembni so odprt dialog, sodelovanje in pripravljenost prisluhniti tudi drugačnim mnenjem.

Občani morajo biti pravočasno in razumljivo obveščeni o načrtovanih projektih, porabi javnega denarja in odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje. Prav tako si želimo rednih srečanj po krajevnih skupnostih, da se težave rešujejo sproti in v sodelovanju z ljudmi.

6. Kakšno vlogo bi morale imeti krajevne skupnosti?

Rosanda Vidmar: Krajevne skupnosti morajo biti pomemben sogovornik občine, saj njihovi predstavniki najbolje poznajo potrebe in posebnosti svojega okolja. Želimo si, da bi občina z njimi redno sodelovala, prisluhnila njihovim predlogom in jih tudi upoštevala pri načrtovanju projektov.

Ni dovolj, da se občina z ljudmi pogovori šele takrat, ko so odločitve že sprejete. Prebivalci morajo imeti možnost sodelovati že pri načrtovanju. Tako lahko skupaj poiščemo boljše in tudi bolj racionalne rešitve.

7. Kaj bi bilo treba izboljšati na področju cest, prometa in infrastrukture?

Rosanda Vidmar: Na tem področju je še veliko dela. Potrebujemo bolje urejene in vzdrževane ceste, več pločnikov, varnejše prehode za pešce ter ustrezno javno razsvetljavo. Posebno pozornost je treba nameniti varnim šolskim potem, starejšim in vsem, ki so zaradi gibalnih ovir manj mobilni.

Več pozornosti moramo nameniti tudi dostopnosti javnih objektov. Žal je primer tega tudi občinska stavba, ki ni ustrezno dostopna osebam z gibalnimi ovirami in invalidom. To je treba urediti, saj morajo imeti vsi občani enake možnosti za dostop do občinskih storitev.

Pomembna je tudi boljša prometna povezanost in dostopnost javnih storitev. Pri tem ne smemo pozabiti na oddaljenejše kraje. Tudi njihovi prebivalci plačujejo občinske dajatve in upravičeno pričakujejo urejeno osnovno infrastrukturo.

8. Kaj lahko občina naredi za mlade družine, starejše in mlade?

Rosanda Vidmar: Za mlade družine so pomembni dostopna stanovanja, urejeni vrtci, šole, varne poti in okolje, v katerem si bodo želele ustvariti dom. Pomembno je, da ohranimo in podpiramo dejavnosti, ki starejšim že omogočajo aktivno življenje, druženje in medgeneracijsko povezovanje, ter poskrbimo, da bodo te možnosti dostopne čim širšemu krogu starejših občanov. Posebno pozornost pa želimo nameniti tudi mladim. Zavzemamo se za vzpostavitev mladinskega centra, kjer bi se lahko družili, ustvarjali, razvijali svoje spretnosti in kakovostno preživljali prosti čas. Pomembno se nam zdi tudi povezovanje dijakov in študentov z lokalnimi podjetji ter obrtniki, da bi mladi bolje spoznali možnosti za zaposlitev in poklicni razvoj v domačem okolju. Ob tem morajo imeti vsa društva enakovredne možnosti za delovanje in podporo občine.

9. Sami prihajate s Pohorja. Katere težave tamkajšnjih prebivalcev bi posebej izpostavili?

Rosanda Vidmar, predsednica OO SDS Hoče Slivnica

Rosanda Vidmar: Pohorje ima svoje posebnosti, vendar njegovi prebivalci ne smejo biti zaradi oddaljenosti postavljeni na stranski tir. Podobno velja tudi za druga naselja zunaj središča občine, kjer se prebivalci pogosto srečujejo s podobnimi izzivi. Na Pohorju se že dolgo srečujemo s težavami pri mobilnem telefonskem signalu, zato je vsakodnevna komunikacija za marsikoga otežena. Tudi pri novem vodovodnem sistemu so imeli prebivalci določena pričakovanja, ki niso bila v celoti izpolnjena. Pozornost pa je treba nameniti tudi cestni infrastrukturi. Občina mora aktivno skrbeti za urejeno infrastrukturo v vseh naseljih ter v sodelovanju s pristojnimi službami in operaterji iskati rešitve za težave, ki vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja prebivalcev. Prebivalci Pohorja in vseh drugih naselij zunaj središča občine morajo imeti enakovredne pogoje za življenje kot tisti v središču občine. Oddaljenost ne sme biti razlog, da se njihove težave odlagajo ali prezrejo.

10. Občinski odbor SDS Hoče–Slivnica je podprl kandidaturo mag. Simona Štrancarja za župana. Zakaj ste se odločili za to podporo?

Rosanda Vidmar: Pri odločitvi smo izhajali predvsem iz njegove vizije razvoja občine, dolgoročnega pogleda in pripravljenosti povezovati ljudi in kraje. Občina se hitro razvija. Nastajajo nova stanovanja, prihajajo novi prebivalci, krepita se gospodarstvo in podjetništvo. To prinaša priložnosti, hkrati pa zahteva premišljeno načrtovanje. Razvoj mora spremljati ustrezna infrastruktura, prometna povezanost, varnost in kakovostni življenjski pogoji v vseh krajevnih skupnostih. Pomembno nam je tudi, da je Simon Štrancar dostopen, pripravljen prisluhniti občanom in odprt za dialog. Ne potrebujemo delitev. Potrebujemo dialog, sodelovanje ter odgovorno in pregledno vodenje občine.

Srečenje z občani ter kandidatom za župana Simonom Štrancarjem v Hotinji vasi

11. Kakšnega župana občina potrebuje in zakaj menite, da je mag. Simon Štrancar primeren kandidat?

Rosanda Vidmar: Občina potrebuje župana z dolgoročnim pogledom, ki razume, da razvoj ni samo gradnja novih objektov, ampak tudi skrb za ljudi, infrastrukturo in kakovost življenja v vseh krajih.

Pomembno je, da zna povezovati, prisluhniti različnim mnenjem in sodelovati s krajevnimi skupnostmi, društvi, gospodarstvom ter drugimi deležniki. Župan mora razumeti, da je župan vseh občank in občanov, ne glede na to, kje živijo ali kakšno politično prepričanje imajo. Pri Simonu Štrancarju prepoznavamo poudarek na dialogu, povezovanju in premišljenem razvoju. To so tudi vrednote, ki jih želimo uveljavljati pri prihodnjem vodenju občine.

Rosanda Vidmar in kandidat za župana občine Hoče Slivnica Simon Štrancar

12. Kako pomembno je sodelovanje med različnimi političnimi skupinami v občinskem svetu?

Rosanda Vidmar: Sodelovanje je zelo pomembno. Občinski svet mora biti prostor, kjer se razprave in odločitve vodijo v korist občanov, ne pa zaradi političnih delitev. Različna mnenja so dobrodošla, saj lahko prav z izmenjavo pogledov pridemo do boljših rešitev. Pomembno je, da se predlogi presojajo po vsebini in koristih za občino, ne glede na to, kdo jih poda. Naš cilj je, da se povežemo pri vprašanjih, ki so pomembna za ljudi in prihodnost vseh krajev v občini.

13. Če bi lahko že jutri spremenili eno stvar v občini, kaj bi to bilo?

Rosanda Vidmar: Najprej bi spremenila odnos občine do občanov. Želim si, da bi se vsak človek, ki pride na občino s težavo ali pobudo, počutil slišanega in spoštovanega. To pomeni pravočasne odgovore, manj nepotrebne birokracije, dostopno občinsko upravo in jasne informacije. Ni nujno, da je vsako težavo mogoče rešiti takoj, vendar mora občan vedeti, da se je nekdo z njo resno ukvarjal in da se išče rešitev.

14. Občani so pogosto skeptični do predvolilnih obljub. Kako jih lahko prepričate, da bodo tokrat drugačne?

Rosanda Vidmar: Njihovo nezaupanje razumem. Ljudje si ne želijo zgolj lepih besed in obljub, ampak predvsem konkretnih rezultatov. Zato smo pripravili program, v katerem smo opredelili področja, za katera se zavzemamo: od boljšega odnosa občine do občanov, preglednejšega upravljanja javnega denarja in pravičnejših dajatev do urejanja infrastrukture ter podpore gospodarstvu, kmetijstvu, društvom, starejšim in mladim. Pri odgovornem ravnanju z javnim denarjem pa se moramo dotakniti tudi konkretnih primerov. Eden od njih je obveznost občine iz naslova plačila terjatve za izvedena dela pri projektu izgradnje večnamenskega objekta v Slivnici. Po javno dostopnih informacijah je občina 20. maja 2026 morala poravnati terjatev za izvedena dela pri projektu izgradnje večnamenskega objekta v Slivnici, kar je občinski proračun obremenilo za več kot dvesto tisoč evrov. Občani imajo pravico vedeti, zakaj je do tega prišlo in kakšne posledice ima takšen izdatek za občinski proračun. Vsak večji nepričakovani strošek namreč pomeni manj razpoložljivih sredstev za druge pomembne projekte, kot so asfaltiranje cest, kanalizacija, vodovod in druga infrastruktura. Pomembno je, da se občanom sproti in jasno predstavi, kaj je bilo narejeno, kaj še ni bilo uresničeno in zakaj. Zaupanje se gradi z odgovornostjo, preglednostjo in dejanji skozi celoten mandat, ne samo v času volitev.

15. Kako bi si želeli, da bi občina Hoče–Slivnica izgledala ob koncu prihodnjega mandata?

Rosanda Vidmar: Želela bi si občino, v kateri bi bil razvoj bolj enakomeren in bi se napredek poznal v vseh krajevnih skupnostih. Pomembno je, da se izboljšujejo življenjski pogoji, ureja infrastruktura in zagotavlja kakovostno bivalno okolje za vse občane, ne glede na to, v katerem delu občine živijo. Posebej pa si želim, da bi mladim ponudili več možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa in aktivno vključevanje v lokalno okolje. Pomemben korak bi bil mladinski center, kjer bi se mladi lahko družili, ustvarjali, povezovali in pridobivali nove spretnosti. Uspeh mandata ne bi merila samo po številu izvedenih projektov, ampak tudi po tem, ali bi ljudje občutili, da se jih sliši, da se njihov kraj razvija in da imajo v občini prihodnost.

16. Kaj bi sporočili občankam in občanom pred lokalnimi volitvami?

Rosanda Vidmar: Predvsem jih vabim, da si vzamejo čas in primerjajo programe, predloge ter dosedanje delo. Pomembno je, da se odločajo na podlagi konkretnih vsebin, ne zgolj lepih obljub. Lokalne volitve so zelo pomembne, saj odločitve občine neposredno vplivajo na naše vsakdanje življenje in kakovost bivanja. Zato je pomembno, da izberemo smer razvoja, ki bo upoštevala potrebe vseh krajev in vseh generacij.

Rosanda Vidmar, predsednica SDS Hoče Slovnica in Branko Vračko vlagalec liste SDS Hoče Slivnica za lokalne volitve

17. Kaj vas osebno motivira za delo v lokalni politiki?

Rosanda Vidmar: Najbolj me motivirajo ljudje in njihove zgodbe. Ko se pogovarjam z občani, vidim, koliko je vsakdanjih težav, ki jih je mogoče rešiti z več posluha, sodelovanja in odgovornosti. Ker prihajam s Pohorja, še posebej dobro razumem, kako pomembno je, da se sliši tudi glas prebivalcev manjših in bolj oddaljenih krajev. Vsak del občine mora biti enakovredno upoštevan. Veseli me tudi, da se nam pridružujejo mladi, ki želijo sodelovati in prispevati svoje ideje. To mi daje dodatno motivacijo, saj si želim, da bi občino skupaj razvijali tako, da bo prijetna za življenje vseh generacij.

Naš cilj je jasen: drugačna občina Hoče–Slivnica, ki posluša ljudi, povezuje in spodbuja enakomeren razvoj vseh krajev. Občina, v kateri so ljudje na prvem mestu in kjer se odločitve sprejemajo v korist vseh občank in občanov!

Veliko sreče na volitvah vam želim!

Rosanda Vidmar: Hvala 

slike: Osebni arhiv OO SDS Hoče – Slivnica

The post Rosanda Vidmar, predsednica SDS Hoče – Slivnica: “Naše glavno poslanstvo je prisluhniti ljudem!” appeared first on e-Maribor.

Po dvanajstih letih županovanja Marka Soršaka se v občini Hoče-Slivnica odpira pomembno vprašanje: kakšen razvoj si občina pravzaprav želi? Je v ospredju predvsem gospodarska rast, industrija in širitev naselij ali pa kakovost življenja ljudi, ki v občini živijo?

Hoče-Slivnica je v zadnjih letih postala občina, v kateri se veliko gradi. Toda ob tem se postavlja vprašanje, ali takšen razvoj res prinaša tudi boljše življenje za domačine. Več gradenj, več prebivalcev in gospodarskih projektov namreč še ne pomeni nujno tudi boljše kakovosti bivanja. Dosedanji župan občine daje prednost industriji, a se pri tem pozablja na občane občanom.

Med drugim  je dal zeleno luč prostorskemu načrtu za veliko varovano parkirišče za tovornjake v Spodnjih Hočah, v industrijski coni HO 14/2. Prebivalcem, ki živijo v bližini bo to povzročilo dodatne skrbi prebivalcem Vzhodne in Čobčeve ulice, predvsem se ljudje, ki tam bivajo bojijo nenehnega hrupa tudi ob večernem času, smeti in podobno. Zagotovo pa še večje prometne zamaške v industrijski coni, ki je povsem preobremenjena.

V občini živi 12.061prebivalcev. Od tega kar 1.040 tujih državljanov, kar predstavlja 8,6 % in še raste. Slovenskih državljanov je tako 11.021. (vir: Vir: SURS, podatki za 1. 1. 2026)

Razvoj gospodarstva je nedvomno pomemben. Industrija prinaša delovna mesta, investicije in prihodke. Toda občina ni zgolj prostor za podjetja, proizvodne hale in nove gradbene projekte. Predvsem je dom ljudi. Kaj pa kakovostne ceste? Kaj pa zanesljiva oskrba s pitno vodo? Kaj pa kanalizacija, javni prevoz, vrtci, zdravstvo in urejeni kraji? Ali niso prav to vprašanja, ki bi morala biti na prvem mestu vsakega župana?  

Prav na to opozarja kandidat za župana občine Hoče Slivnica mag. Simon Štrancar, ki daje poudarek potrebam ljudi. Meni, da je občina v preteklih letih preveč poudarjala rast, premalo pa kakovost bivanja. Opozarja, da se je Hoče-Slivnica vse bolj spreminjala v spalno naselje, kjer ljudje prihajajo predvsem prespat, za družabno življenje, kulturo in povezovanje pa ostaja premalo prostora.

Simon Štrancar je ob napovedi kandidature jasno predstavil drugačen pogled na prihodnost občine. Njegovo izhodišče je preprosto: “Občina ne potrebuje zgolj več prebivalcev in novih gradenj, ampak predvsem boljše življenjske pogoje za ljudi.”

vir/video: BK TV

The post Norost v občini Hoče Slivnica. Župan Soršak daje prednost industriji, na občane pa se požvižga? appeared first on e-Maribor.

Slovenija je naredila pomemben korak pri urejanju volilne pravice na lokalnih volitvah. Z zakonsko spremembo, ki je začela veljati 2. septembra 2026, so državljani tretjih držav izgubili pravico glasovanja na lokalnih volitvah. To pomeni, da tujci, ki niso državljani Slovenije ali druge države članice Evropske unije, na letošnjih lokalnih volitvah ne bodo več mogli oddati svojega glasu.

Lokalne volitve niso nepomemben politični dogodek. Na njih občani odločajo, kdo bo vodil njihovo občino, kdo bo sedel v občinskem svetu in kdo bo sprejemal odločitve o razvoju kraja, porabi občinskega denarja, komunalni infrastrukturi, vrtcih, šolah in drugih vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje lokalnega prebivalstva. Ravno zato ne more na volitve nekdo, ki v našem kraju ali državi živi le začasno.

Sprememba zakona je tako odpravila volilno pravico državljanov tretjih držav, ki so jo ti doslej lahko uveljavljali pod določenimi pogoji stalnega prebivanja. Drugače pa ostaja pri državljanih drugih članic Evropske unije, ki ob izpolnjevanju zakonskih pogojev še vedno lahko glasujejo na lokalnih volitvah.

Še posebej glasna je bila proti zakonu Flurina Ametaj, ki sicer ima slovensko državljanstvo in je tudi levičarska aktivistka in je povezana z Albanskim kulturnim društvom Liria iz Velenja. Takim očitno še vedno ne gre v glavo, da je potrebno za volitve imeti vsaj državljanstvo. Zato pa so nekateri zagnali reklamiranje treh Albank, ki kandidirajo na lokalnih volitvah. Pravijo jim kar “naše sestre”.

aše sestre”, jim pravijo. Vsekakor so se oziroma so jih lepo razporedili. https://t.co/60zSi3AL8X

— BojanPožar (@BojanPozar) October 29, 2026

In še dobro, da se je Slovenija spametovala, kajti odločanje o Slovenkah in Slovencih ne more biti v rokah tujcev.

The post Pomagajte našim sestram na volitvah! Poziv s Albancem, ki živijo v Sloveniji appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili 32-letnega diplomiranega varstvoslovca, Roka Gučka s katerim bomo spregovorili o njegovem življenju, delu in pogledih na aktualno dogajanje. Guček je eden mlajših kandidatov za župana. Kandidira v občini Žalec. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, natančneje v Sektorju za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, kjer deluje na področju priprave sistemskih rešitev, preventive in usposabljanj, medresorskega usklajevanja ter mednarodnih zadev. 

Rok Guček je  eden najmlajših kandidatov za župana. Prav mladostna energija pa je tista, ki Roka vodi naprej. Podpira ga tudi predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič. Z Rokom se je pogovarjal M.G.

1. Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi in kaj vas pri razvoju občine Žalec najbolj moti?

Občina Žalec je moj dom in želim si, da bi se razvijal hitreje, bolj povezano in v korist vseh občanov. Motijo me predvsem občutek, da se premalo posluša ljudi, da se nekatere težave predolgo rešujejo ali sploh ne in da razvoj vseh krajev ni enakomeren. Verjamem, da lahko z novo energijo in konkretnimi dejanji naredimo več.

2. Katere vrednote in načela bodo vodila vaše delo?

Vodile me bodo delavnost, gospodarnost in zavedanje odgovornosti do občank in občanov,. Verjamem v delo, ki prinaša vidne rezultate in spremembe, v transparentno porabo javnega denarja in v to, da mora občina služiti ljudem, ne obratno.

Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec

3. Kaj občina najbolj potrebuje in katere tri spremembe bi uvedli najprej?

Občina potrebuje jasne razvojne prioritete in boljši dialog z občani. Najprej bi se osredotočil na protipoplavno varnost, enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti ter hitrejše in preglednejše delovanje občinske uprave in izvajanje občinskih projektov.

4. Kako boste dokazali, da ne gre zgolj za predvolilne obljube?

Z merljivimi cilji, javnim poročanjem in realnimi cilji. Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili, kaj smo naredili in kaj še ni bilo izvedeno. Ne želim obljubljati nemogočega, ampak jasno povedati, kaj lahko naredimo in v kakšnem roku.

5. Kako bi v času vašega mandata deloval participativni proračun?

Občine širom Slovenije imajo različne načine delovanja participativnega proračuna. V nekaterih občinah občina sama po vnaprej določenih pravilih izbere tiste, ki bi jih izvedla, v drugih se pa izglasujejo preko spletnega ali glasovanja na mestu samem. Za sam sistem delovanja splošnega participativnega proračuna v občini Žalec, kot tudi v kakšni višini bi ga bilo mogoče zagotoviti, bo mogoče presoditi šele po volitvah, ko se bomo seznanili z realno višino financ s katerimi občina trenutno razpolaga.

Poslanec Državnega zbora in predsednik SDM Luka Simonič je poudaril pomen vključevanja mladih v lokalno politiko. Izrazil je zadovoljstvo, da se vse več mladih odloča za aktivno sodelovanje pri razvoju svojega okolja in prevzemanje odgovornih nalog. Roku Gučku je čestital za pogumno odločitev za kandidaturo ter izpostavil, da so za razvoj občine poleg znanja in delavnosti pomembni tudi povezovanje, izkušnje iz njegovega dela na ministrstvu in vzpostavljeni stiki na državni ravni. Ti lahko pripomorejo k iskanju razvojnih priložnosti in učinkovitejšemu uresničevanju projektov.

Luka Simonič, predsednik SDM, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec in Andrejka Tanaskovič, članica IO SDS iz Žalca.

6. Kako bi omogočili več soodločanja občanov?

Z javnimi razpravami, posvetovanji, srečanji po krajevnih skupnostih in možnostjo oddaje predlogov tudi prek spleta. Da, pripravljen sem poslušati tudi kritike. Naloga župana ni, da vsem vedno ugodi, ampak da odločitve pojasni, prisluhne argumentom in ravna v javnem interesu. Vsekakor, želim pa biti terensko operativen župan, ki hodi med ljudi in ne kraljuje samo izza svoje pisalne mize.

7. Kako ocenjujete črpanje evropskih sredstev za vašo občino?

Menim, da je tu še mnogo prostora za izboljšave. Več priložnosti vidim pri protipoplavni zaščiti, trajnostni mobilnosti, energetskih prenovah, športni infrastrukturi in razvoju turizma. Občina mora pravočasno pripravljati kakovostne projekte in aktivno iskati primerne razpise.

8. Bi uvedli javno spremljanje občinskih projektov?

Vsekakor. Vzpostavil bi javno dostopen pregled večjih investicij, kjer bi občani videli predvideno in končno vrednost, izvajalca, rok izvedbe ter stanje projekta. Javna sredstva zahtevajo javno odgovornost

9. Žalec se lahko pohvali s pivsko fontano. Kako bi koristi pivske fontane razširili na druge ponudnike?

Pivsko fontano bi še bolj povezal z lokalnimi gostinci, turističnimi kmetijami, ponudniki nastanitev, kulturnimi znamenitostmi in drugimi doživetji v občini. Obiskovalec naj v Žalcu ne ostane le pri fontani, ampak naj odkrije celotno Savinjsko dolino in s tem prispeva k razvoju širšega okolja.

10. Kako si predstavljate pivsko fontano oziroma turistično ponudbo spraviti pod streho?

Najprej bi preveril izvedljivost, stroške in turistični potencial takšne rešitve. Cilj bi bil oblikovati pokrito oziroma vremensko manj odvisno turistično ponudbo, ki bi omogočal obisk skozi vse leto. Projekt bi moral biti premišljen, finančno vzdržen in koristen za lokalno gospodarstvo.

11. Kaj je treba nujno urediti na področju protipoplavne varnosti?

Prednost morajo imeti najbolj ogrožena območja, kritični odseki vodotokov, nasipi in drugi zaščitni objekti. Občina mora tesneje sodelovati z državo, pristojnimi službami in stroko ter vztrajati pri konkretnih rokih in izvedbi dogovorjenih ukrepov.

12. So občani lahko zaskrbljeni zaradi protipoplavne zaščite?

Razumljivo je, da so po poplavah zaskrbljeni. Zato bi zahteval strokoven pregled najbolj ogroženih območij, jasno opredeljene prioritete in časovni načrt ukrepov. Ljudje si zaslužijo preverljive informacije, ne zgolj zagotovil.

13. Katere ceste in prometne povezave bi obnovili najprej?

Prednost bi dali najbolj poškodovanim in prometno obremenjenim odsekom, nevarnim točkam ter povezavam, ki jih občani vsakodnevno uporabljajo za dostop do domov, šol in delovnih mest. Konkretne prioritete bi določili na podlagi pregleda stanja, prometne varnosti in potreb krajevnih skupnosti.

Rok Guček na delovnem mestu

14. Kako bi reševali pomanjkanje parkirnih mest?

Najprej bi preveril dejanske potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev ter pripravil celovit pregled parkirnih zmogljivosti. V kolikor se izkaže resnično pomanjkanje, bi šel v iskanje  dodatnih parkirišč, boljšo organizacijo obstoječih površin in ustreznejšo prometno ureditev, zlasti v središču Žalca.

15. Kako je z Griškim mostom čez Savinjo gre in kdo bi moral poskrbeti za obnovo?

Gre za most čez Savinjo, preko katerega že vrsto let poteka izmenični promet, zaradi nevarnosti zrušitve ob njegovi prekomerni obremenitvi. Pri sanaciji oz. izgradnji tega mostu je kritičnih več dejavnikov, od protipoplavnih elementov, OPPN, ter sodelovanja občine z DRSV in DRI. Verjamem, da bi se z dejavnejšim delovanjem občine in večjo zavzetostjo lahko omenjeno problematiko že rešilo, tako pa čakamo na rešitev že krepko čez desetletje.

16. Menite, da so krajevne skupnosti premalo upoštevane?

Menim, da mora biti razvoj občine uravnotežen. Žalec kot mestno središče ima svoje potrebe, vendar tudi okoliške krajevne skupnosti potrebujejo urejene ceste, infrastrukturo, varne poti in kakovostne pogoje za življenje. Občina ni samo mesto, ampak vsi njeni kraji in ljudje.

17. Kako bi zagotovili pravičnejšo razporeditev občinskih sredstev?

Za vsako krajevno skupnost bi skupaj z njenimi predstavniki pripravili seznam prioritetnih investicij. Pri razporejanju sredstev bi upoštevali stanje infrastrukture, število prebivalcev, stopnjo ogroženosti in dejanske potrebe. Pomembno je, da so merila jasna in enaka za vse.

18. Kako bi zagotovili, da pripombe občanov dobijo konkreten odgovor?

Z rednimi obiski krajevnih skupnosti, pogovori na terenu in neposrednimi srečanji. Vsako pobudo bi evidentirali, določili odgovorno službo in občanu sporočili, kako jo bomo obravnavali. Tudi kadar rešitve ne bi bilo mogoče izvesti takoj, bi ljudje vedeli, zakaj.

19. Bi uvedli recimo redna srečanja s krajevnimi skupnostmi?

Da. Želim biti župan, ki bo s člani občinskega sveta obiskoval krajevne skupnosti in pridobival informacije neposredno s terena v okviru terenskih sej občinskega sveta.

20. Ste mlad kandidat za župana. Če postanete župan, kaj bi storili za mlade?

Mladim želim omogočiti več priložnosti za stanovanjsko osamosvojitev, zaposlitev, šport in druženje. Spodbujal bi razvoj dostopnih gradbenih in stanovanjskih možnosti, sodelovanje z lokalnimi podjetji, kakovostno športno infrastrukturo ter več vključevanja mladih v odločanje o prihodnosti občine.

21. Kako bi spodbudili gospodarstvo in nova delovna mesta?

Z boljšimi pogoji za podjetnike, hitrejšimi upravnimi postopki, premišljeno prostorsko politiko in aktivnim sodelovanjem z gospodarstvom. Občina mora ustvarjati okolje, v katerem podjetja lahko rastejo, zaposlujejo in razvijajo nove dejavnosti, ne pa jih po nepotrebnem ovirati.

22. Kakšno vlogo bodo imeli kmetje in podeželje?

Kmetje so pomemben del našega gospodarstva, tradicije in samooskrbe. Podpiral bi lokalno pridelavo, povezovanje kmetov z javnimi zavodi in turističnimi ponudniki ter skrb za podeželsko infrastrukturo. Razvoj mora spoštovati prostor, v katerem živimo, in ljudi, ki ga obdelujejo.

23. Kaj lahko župan doseže brez sodelovanja z državo?

Veliko lahko naredi že z dobro organizacijo občine, vendar so pri večjih infrastrukturnih in protipoplavnih projektih nujni sodelovanje z državo ter ustrezna sredstva. Zavzemal bi se za boljše financiranje občin, manj administrativnih ovir in hitrejše usklajevanje državnih ter lokalnih projektov.

24. Kako pomembna je usklajenost občinske in državne politike?

Pomembna je predvsem zaradi konkretnih rezultatov. Dobra povezava omogoča lažje usklajevanje projektov, hitrejše reševanje težav in učinkovitejše pridobivanje sredstev. Pri tem pa mora biti interes občanov vedno na prvem mestu, ne glede na politično pripadnost.

Rok Guček z ministrico za za okolje in prostor Polono Rifelj

25. In za konec. Zakaj naj občani zaupajo prav vam?

Ker prinašam novo energijo, odgovoren pristop in pripravljenost poslušati ljudi. Ob sebi imam ekipo strokovnih kandidatov različnih generacij in znanj. Ne obljubljam čudežev, obljubljam pa pošteno delo, preglednost in vztrajnost pri iskanju rešitev. Manj obljub, več dejanj. Dajmo Žalec v višjo prestavo!

The post Intervju Rok Guček, kandidat za župana Žalca: “Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili!” appeared first on e-Maribor.

V Občinskem odboru SDS Hoče – Slivnica so zelo aktivni, še posebej v času lokalnih volitev. Pridobili so tudi veliko novih članov. Tako so ustanovili Klub seniork in seniorjev (KSS), ki bo spodbujal povezovanje starejših, izmenjavo življenjskih izkušenj ter oblikovanje novih pobud. Med novimi člani je tudi veliko mladih, zato bo kmalu zaživel tudi novi odbor SDM Hoče – Slivnica.

Novo ustanovljeni Klub seniork in seniorjev bo članicam in članom omogočal aktivno sodelovanje, izražanje predlogov ter soustvarjanje pobud, pomembnih tako za starejše kot za širšo lokalno skupnost. Posebno pozornost bodo namenili prenosu znanja in življenjskih izkušenj, medgeneracijskemu sodelovanju ter vključevanju starejših v družbeno življenje.

Branko Vračko na čelu novega kluba

“Vodenje novo ustanovljenega kluba je prevzel Branko Vračko, ki mu ob prevzemu funkcije iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Pred njim so novi izzivi, priložnosti za uresničevanje svežih idej ter povezovanje članstva v skupnih prizadevanjih,” so zapisali v občinskem odboru SDS Hoče – Slivnica. Članice in člani kluba bodo s svojim znanjem, izkušnjami in predlogi lahko pomembno prispevali k delovanju organizacije ter krepitvi sodelovanja v občini Hoče-Slivnica.

Klub seniorjev in seniork OO SDS Hoče – Slivnica

Mladi napovedujejo novo poglavje

Posebej spodbudno je, da se med novimi člani pojavlja tudi veliko mladih. To kaže na zanimanje za aktivno sodelovanje v lokalnem okolju in ustvarja dobre temelje za prihodnje povezovanje različnih generacij.

Prav zato se lahko v kratkem pričakuje tudi ustanovitev novega odbora Slovenske demokratske mladine (SDM) Hoče-Slivnica, ki bi lahko mladim ponudil dodatne možnosti za sodelovanje, uresničevanje idej in aktivno vključevanje v lokalno dogajanje. 

Veliko aktivnosti v času lokalnih volitev

V Občinskem odboru SDS Hoče-Slivnica so aktivni tudi v času lokalnih volitev. Organizirajo različna srečanja s krajani, stojnice in družabne dogodke, ki ponujajo priložnost za pogovor in druženje. V petek 30. oktobra, bo živahno pred pošto v Hočah, kjer bodo članice in člani SDS med 9. in 12. uro na stojnici na voljo za pogovor s krajani. Popoldne pa vas vabijo še na kostanjev piknik med 14. in 17. uro, kjer ne bo manjkalo vročega, dišečega kostanja in prijetnega druženja. 

The post V Hočah ustanovili Klub seniork in seniorjev SDS in v svoje vrste privabili tudi veliko mladih članov appeared first on e-Maribor.

Danes si je kandidat skrajne levice, torej stranke SD in Levice za mariborskega župana, Matevž Frangež v Maribor pripeljal Luko Mesca, ki kandidira za župana Ljubljane. Pri Večeru pa, kot bi bili v transu, so zapisali, da sta to dva bodoča župana.

Med tem ko se v času volilne kampanje po Sloveniji odvijajo razna srečanja, okrogle mize in podobno, se skrajni levičarji v Mariboru že vidijo na oblasti. Danes si je tako kandidat za mariborskega župana, ki niti ne živi v Mariboru, Matevž Frangež pripeljal predstavnika skrajne Levice in kandidata, ki naj bi, kot pravi njegov prijatelj Dušan Smodej “snifal” kokain, Luko Mesca.

Pojavljanje Frangeža in Mesca v razpravah o prihodnjem vodenju Maribora odpira tudi vprašanje razmerja med političnimi ambicijami in dejansko podporo volivcev. Medijski zapis, ki si ga je privoščil Večer, kjer so zapisali “bodoča župana” je vse prej kot resen novinarski članek, ki ga Večer tokrat ni zaklenil in si ga lahko prebere vsak, zastonj. Ob tem pa so zapisali, da je levi pol povezan, kar seveda ne drži. Svoboda ima namreč svojega kandidata.

Nič čudnega pa ni, da si skrajna Levica tudi v Mariboru želi upora, kot je to že v navadi pri tej stranki. Pa ne zato, ker je pogovor vodila skrajna levičarska aktivistka Sara Štiglic, znana po trganju zastav na Kongresnem trgu v Ljubljani. Frangež bi Maribor povezal kar z uporom. Dejal je, da je Maribor bilo vedno uporniško mesto in spomnil na leto 2012, ko so levi skrajneži razbijali po Mariboru. Pravi, da ljudje želijo svobode in tega, da nočejo, da jih ima kdo za norca.

Je Frangež s tem namignil, da bi si oblast prilastil s silo, če ne bo šlo drugače? A glede na to, da Frangež sanja in pripoveduje po Mariboru, da je že župan,  bi bilo dobro, da bi bil v Mariboru vsaj doma. Hiša, kjer živi, se namreč nahaja v Jarenini, torej v sosednji občini Pesnica. Ima torej Mariborčane za norca pravzaprav Frangež?

The post Ali v Maribor z novimi volitvami prihaja na oblast skrajna levica? Frangež že kliče k uporu? appeared first on e-Maribor.

Kandidatka za županjo Maribora Katja Koren je odprla volilno pisarno v središču mesta. Z odprtjem pisarne želi stopiti še bližje Mariborčanom, prisluhniti njihovim težavam in predstaviti svojo vizijo prihodnosti štajerske prestolnice.

Maribor vstopa v obdobje pred lokalnimi volitvami, kandidati pa vse bolj predstavljajo svoje ekipe, programe in načrte za prihodnost mesta. Med njimi je tudi nekdanja vrhunska smučarka in dobitnice bronaste olimpijske medalje v slalomu na zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem. Katja Koren, kandidatka za županjo Maribora, ki je naredila nov korak v svoji kampanji – v središču mesta je odprla svojo volilno pisarno.

Volilna pisarna naj bi predstavljala prostor srečevanja, pogovorov in izmenjave mnenj. Prav neposreden stik z občani je lahko pomemben del kampanje, saj imajo Mariborčani tako priložnost, da kandidatki osebno predstavijo svoje predloge, opozorijo na težave v svojem okolju in povedo, kakšen Maribor si želijo v prihodnje.

To je povedala Katja Koren, kandidatka za županjo Maribora, ob otvoritvi volilne pisarne na Slovenski 10, v centru Maribora. https://t.co/6onxlufRal

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) October 23, 2026

Katja Koren svojo kandidaturo predstavlja v času, ko Maribor potrebuje jasne razvojne usmeritve, premišljene projekte in dolgoročno vizijo. Volilna pisarna v središču mesta bo lahko eno od prizorišč, kjer se bodo oblikovale ideje in predlogi za prihodnost štajerske prestolnice. Volilno pisarno najdete na Slovenski ulici 10 v centru Maribora.

Mariborčani bodo imeli tako dodatno priložnost, da spoznajo kandidatko, ji zastavijo vprašanja in povedo, kaj pričakujejo od prihodnjega vodstva mesta. Otvoritev pisarne je obiskal tudi neodvisni kandidat za župana Maribora Bor Grajner, ki ima svojo volilno pisarno v neposredni bližini in je  kandidatki zaželel vse dobro. Volilno pisarno Katje Koren je obiskal tudi minister za pravosodje Janševe vlade Mihael Zupančič.

V nedeljo, 25. oktobra boste o Katji Koren, na našem portalu lahko prebrali tudi njen intervju.

NAPOVEDUJEMO! https://t.co/MfeSA2D2Yn

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) October 23, 2026

The post Katja Koren sredi Maribora odprla volilno pisarno! appeared first on e-Maribor.

Z večjo vključenostjo občanov, močnejšo vlogo četrtnih skupnosti, urejeno infrastrukturo ter več priložnostmi za mlade želi SDS Ptuj usmeriti v razvoj, ki bo odgovarjal potrebam vseh generacij. Njihovo sporočilo je jasno: “Ptuj zmore več!”

SDS je na Ptuju predstavila svojo ekipo in vizijo razvoja mesta, ki temelji na povezovanju, sodelovanju z občani ter iskanju konkretnih rešitev za izzive lokalnega okolja. V ospredju programa je prepričanje, da mora biti prihodnost Ptuja rezultat skupnega dela, odprte komunikacije in strokovnega dialoga, v katerem bodo imeli glas tudi občani.

»Le skupaj lahko dosežemo spremembe na bolje,« poudarjajo v SDS. Njihov cilj je vzpostaviti bolj odprto in vključujoče odločanje, v katerega bi bili aktivneje vključeni vsi zainteresirani občani. S povezovanjem in argumentirano razpravo želijo poiskati rešitve, ki bodo mestu zagotovile nov razvojni zagon in jasno smer za prihodnost.

Več posluha za občane in vse generacije

Ptuj mora biti po njihovem prepričanju prijazno mesto tako za prebivalce kot za obiskovalce. Pri načrtovanju razvoja je treba prisluhniti vsem generacijam, prepoznati njihove potrebe in odpraviti pomanjkljivosti, ki vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja.

Vizija SDS je mesto, v katerem bodo ljudje aktivni, zdravi in ustvarjalni, Ptuj pa bo ohranil svojo prepoznavno identiteto in dušo. To zahteva premišljeno načrtovanje, boljšo komunikacijo med občinskim vodstvom in prebivalci ter več posluha za pobude, ki prihajajo iz lokalnega okolja.

Četrtne skupnosti z več pristojnostmi in denarja

Pomemben del predlaganega programa je krepitev vloge vseh osmih četrtnih skupnosti. V SDS menijo, da morajo imeti četrti več možnosti za odločanje o projektih, ki neposredno vplivajo na življenje njihovih prebivalcev.

Predlagajo, da bi vsaka četrt iz občinskega proračuna prejela enak osnovni znesek za investicije, s katerim bi razpolagal njen svet. O prednostnih naložbah bi odločali na podlagi anket med krajani, s čimer bi zagotovili, da bi se sredstva namenjala projektom, ki jih ljudje dejansko potrebujejo.

Za enakomernejši razvoj mesta bi bilo treba po njihovem mnenju v občinskem statutu okrepiti pristojnosti in finančno samostojnost četrtnih skupnosti. Predlagani ukrepi vključujejo tudi uvedbo participativnega proračuna, redna srečanja občinskega vodstva s predstavniki četrti ter javno objavo pregledov načrtovanih in že izvedenih projektov.

Takšen pristop bi lahko prispeval k večji preglednosti porabe javnega denarja, boljšemu določanju prioritet in večjemu zaupanju občanov v delovanje občine.

Urejena infrastruktura in boljše življenjsko okolje

Med ključnimi poudarki programa je tudi urejena prometna in komunalna infrastruktura. Kakovostne ceste, ustrezna komunalna ureditev in premišljeno načrtovanje prostora so temelj za boljšo kakovost življenja ter nadaljnji razvoj mesta in okoliških območij.

SDS izpostavlja potrebo po iskanju konkretnih rešitev, ki bodo odgovarjale dejanskim potrebam prebivalcev. Pri tem je pomembno, da se razvoj ne osredotoča zgolj na posamezne dele mesta, temveč zagotavlja bolj uravnotežen napredek vseh osmih četrtnih skupnosti.

Mladi in stanovanjska vprašanja med pomembnimi izzivi

Posebno pozornost je treba nameniti tudi mladim in njihovim stanovanjskim možnostim. Dostop do primernega stanovanja je eden od pomembnih pogojev, da se mladi na Ptuju odločijo ostati, si ustvariti družino in tukaj graditi svojo prihodnost.

Mesto, ki želi dolgoročno napredovati, mora ustvarjati pogoje za mlade, podpirati njihovo ustvarjalnost ter jim omogočiti aktivno sodelovanje pri oblikovanju lokalne skupnosti. Prihodnost Ptuja je namreč tesno povezana z možnostmi, ki jih bo mesto ponudilo prihajajočim generacijam.

Ptuj zmore več!

Sporočilo SDS Ptuj temelji na povezovanju, sodelovanju in večji odgovornosti pri odločanju o skupni prihodnosti. Namesto odločanja brez zadostnega posluha za ljudi zagovarjajo več vključevanja občanov, močnejše četrtne skupnosti in javno spremljanje projektov, ki se izvajajo z občinskim denarjem.

Ali bo predstavljena vizija prinesla želene spremembe, bo odvisno tudi od konkretnih ukrepov, njihove izvedbe in podpore občanov. V SDS pa poudarjajo, da mora biti skupni cilj jasen: Ptuj, ki bo prijaznejši za življenje, bolj povezan in razvojno usmerjen.

»Ptuj zmore več!« je tako sporočilo ekipe SDS, ki želi prihodnost mesta graditi skupaj z občani in v korist vseh generacij.

Slike: Mestni odbor SDS Ptuj

The post Predstavili so močno ekipo SDS za Ptuj. “Ptuj zmore več!” appeared first on e-Maribor.

Bitka za županski stolček v Mariboru se začenja. Izbor je znan, kandidature vložene. najbolj pa bode v oči kandidatura  Andreja Matvoza direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK), za mariborskega župana – na listi Gibanja Svoboda.

Matvoz za župana štajerske prestolnice. To je v bistvo smešna napoved, saj Andreja Matvoza, razen tistih pri koritu v Svobodi pozna zelo malo ljudi.  In kot se govori po Mariboru sam ne more biti izvoljen, niti slučajno, nekateri celo pravijo, v uličnem jeziku pogovorne štajerščine, da je on kot županski kandidat v Maribor “zalutal”. Piše Požar report.

Sicer pa je Matvoz,  po takšnem političnem soliranju za Svobodo ne more več opravljati funkcije “politično neodvisnega” direktorja AVK, agencije, ki po pravnem statusu sodi med tako imenovane neodvisne državne regulatorje.

In kot naročeno prihaja izpod Matvoza zanimiva teza. Pred dnevi je neuradno prišlo v javnost , da bo Telemachu očitno spodletel razvpiti prevzem telekomunikacijskega tekmeca T-2, saj da ga je – po presoji koncentracije – blokirala Matvozova AVK. Telemach je sicer v lasti podjetja United Group, ki ga lastniško obvladuje britanski finančni sklad BC Partners. Nekoč ga je sicer obvladal Srbski tajkun Dragan Šolak, ki naj bi bil tudi tihi finančni podpornik Gibanja Svoboda. In prav sedaj, ko je posel s Telemachom propadel, ta isti Šolak želi kupiti sam T2. Naključje? 

Je potem kandidat za mariborskega župana res še  primeren za to funkcijo?

vir: Požar report

The post Je Svobodin kandidat za župana Maribora, najbolj neposrečena Golobova domislica? appeared first on e-Maribor.