Na dan je prišel uradni zapisnik z volišča na slovenskem konzulatu v Buenos Airesu v Argentini razkriva izjemno podporo desnim strankam med tamkajšnjimi Slovenci, ki so glasovali osebno na dan volitev.

Po podatkih, ki jih je na družbenem omrežju X objavil Marcos Gaser, rojen v Argentini in zdaj živeč v Sloveniji, so volivci oddali 447 glasovnic, od tega je bilo 438 veljavnih in 9 neveljavnih. Glasovi so bili tako razporejeni: SDS 342 glasov; NSI, SLS, Fokus 59 glasov; Gibanje Svoboda 18 glasov; SNS 6 glasov; Demokrati 5 glasov; Mi, socialisti 3 glasovi; Levica+Vesna 3 glasovi; Glas upokojencev 1 glas; Zaupanje 1 glas.

Ti rezultati odražajo tradicionalno močno desno usmerjenost slovenske diaspore v Argentini, ki je znana po visoki podpori SDS in sorodnim strankam že na prejšnjih volitvah. Pomembno je poudariti, da gre izključno za osebno oddane glasovnice na dan volitev – poštne glasovnice iz tujine v tem zapisniku niso vključene.

Prijatelj mi je poslal uradne rezultate volitev na konzulatu v Buenos Airesu:

Število oddanih glasovnic: 447
Število veljavnih glasovnic: 438
Število neveljavnih glasovnic: 9
SDS: 342 glasov
NSI,SLS,Fokus: 59 glasov
Gibanje Svoboda: 18 glasov
SNS: 6 glasov
Demokrati: 5 glasov…

— Marcos Gaser (@mgaser) April 8, 2026

Zamislite si, če je pri teh osebno oddanih glasovnicah na dan volitev le v Buenos Airesu, bilo 447 glasovnic in več, kot polovica za desno opcijo, koliko bi šale moralo biti glasovnic, ki so, ali niso prispeli po pošti iz drugih koncev Argentine.

Med tem smo dobili tudi uradni odgovor DVK, glase zmešnjave v volilni enoti 6000 Novo mesto. Tako so nam odgovorili: “V drugi delitvi mandatov se le-ti dodeljujejo na podlagi relativnih droopovih ostankov tako, da vsaka lista dobi najprej mandat v tisti volilni enoti kjer ima največji ostanek, kar pa ne sledi nujno relativnemu uspehu liste v volilni enoti. Lista Svoboda je na podlagi tega pravila dobila dva dodatna mandata v volilni enoti 6000 Novo mesto, lista SDS pa dva dodatna mandata v volilni enoti 2000 Postojna.

The post Tu so uradni rezultati volitev poslanih iz slovenskega konzulata v Buenos Airesu. Kje so ostali glasovi? appeared first on e-Maribor.

Očitno vladajoči še vedno ne znajo šteti do 46. Toliko glasov namreč potrebuje Golob za sestavo nove vlade pod njegovim vodstvom. A kaj, ko z njim noče sodelovati nihče, razen dvojica SD + Levica, ki nas je že spravila v državo višjih davkov in cen, neuspešnega zdravstva in korupcije. Ko je pomembno da si “Golobov” in ne njihov. A trojica ima skupno le 40 glasov.

V stranki Svoboda so pripravili temelje za koalicijski sporazum in organizacijo vlade narodne enotnosti. Svoboda bi skupaj s stranko SD ter Levico in Vesno dobila 11 ministrstev, skupni trojček NSi, SLS, Fokus, ter Demokrati pa vsega skupaj pet – vlada narodne enotnosti bi namreč imela 16 ministrstev. Stranki Resni.ca je Golob ponudil ločeno sodelovanje, stranko SDS pa kar izključil že pri dosedanjih neformalnih pogovorih.

A so se včeraj zvečer prvi odzvali v Novi Sloveniji. Tudi tokrat so prvaku Svobode Robertu Golobu, ki jim ponuja možnost vodenja treh resorjev, dali košarico. Delovanje v skupni vladi ni mogoče, so zapisali. Napovedujejo pa vsa nadaljnja prizadevanja za oblikovanje desnosredinske vlade. Med tem so se pri Demokratih, ki edini še lahko omogočijo vlado Roberta Goloba, zavili v molk.

Skupna lista NSi, SLS in FOKUS z Gibanjem Svoboda in Robertom Golobom ne deli skupnih vrednot, prav tako se bistveno razlikujemo v programskih ciljih. Naše delovanje v skupni vladi ni mogoče.

Slovenija potrebuje spremembo politične smeri. Zato si bomo prizadevali za oblikovanje…

— NSi (@NovaSlovenija) April 7, 2026

Med tem pa v Svobodi že jokajo in skušajo obrniti ploščo sebi v prid. Pravijo, da naj trojček NSi, SLS in Fokus spoštujte voljo ljudi. Kot so zapisali v Svobodi: “Ne glede na različne poglede znotraj političnega prostora in osebne preference, v stranki Svoboda ocenjujemo, da smo vse parlamentarne stranke, ki smo na letošnjih volitvah prejele zaupanje volivk in volivcev, dolžne to voljo tudi spoštovati. Volivke in volivci so jasno izrazili, da si ne želijo ne izključno desnosredinske ne izključno levosredinske vlade, temveč si želijo povezovanja in sodelovanja.”

A temu seveda ni tako. Desne stranke imajo več glasov, kot leve. SDS, trojček NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica tvorijo skupaj 48 glasov. Saj je Resnica vsaj po programu povsem desna stranka. In ravno te stranke spoštujejo voljo ljudi. Ljudje na volitvah glasujejo namreč le za stranke, ne pa tudi za vlado in povolilna mešetarjenja Svobode.

Spomnimo. Ravno sedanji član Svobode, Marjan Šarec je takrat, kot predsednik stranke LMŠ, sestavil 13. vlado Republike Slovenije, pa čeprav je bila relativni zmagovalec volitev stranka SDS, ki je dobila 24,92 % glasov, Šarčeva stranka pa le 12,60 %. Takrat pa očitno ni šlo za voljo ljudi?

The post Robert Golob dobil košarico iz trojčka NSi, SLS, Fokus! Iz Svobode jim že grozijo? appeared first on e-Maribor.

Državna volilna komisija (DVK) je danes potrdila zapisnik o ugotovitvi izida volitev v državni zbor. Še pred tem so člani DVK zavrnili zadnji ugovor SDS glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi volitev v tujini. Kaj bo torej potrebno? Obvestiti Evropsko unijo in zahtevati odstop vodstva DVK?

The post DVK potrdila izid volitev v državni zbor. A nepravilnosti na strani DVK še niso odpravili appeared first on e-Maribor.

Eva Irgl: 22 let v parlamentu, zvesta Janševa sopotnica in politična osmoljenka po prestopu k Demokratom. Eva Irgl, rojena 9. decembra 1976 v Šempetru pri Gorici, je dolga leta veljala za eno najbolj prepoznavnih in zvestih poslank Slovenske demokratske stranke (SDS) na Primorskem. A, kot pravijo se je skregala z domačim kruhom in ostala izven parlamenta in to prav v njenem volilnem okraju, “njeni” Ajdovščini.

Pred vstopom v politiko je bila Eva Irgl priljubljena  televizijska napovedovalka, a jo je javnost najbolj spoznala kot dolgoletno predstavnico volilnega okraja Ajdovščina (2. volilna enota), ki zajema občini Ajdovščina in Vipava. Tam je bila doma – stalno prebivališče ima še vedno v Vipavi  in tam je dolga leta tudi gradila svojo politično kariero. V Državni zbor je bila prvič izvoljena že leta 2004 na listi SDS. Sledili so mandati v letih 2008, 2011–2014, 2014, 2018 in 2022. Skupno je v parlamentu preživela 22 let – eden najdaljših poslanskih stažev v zgodovini samostojne Slovenije. V stranki je veljala za zelo cenjeno poslanko: bila je glas Vipavske doline, odpirala je poslansko pisarno v Ajdovščini in Vipavi ter redno sodelovala na lokalnih prireditvah in dogodkih. Zato nekateri domačini še danes ne verjamejo, kako je lahko izdala ljudi, Vipavke in Vipavce, ki so vsa ta leta glasovali zanjo.

V SDS so jo videli kot zanesljivo, delavno in zvesto članico, ki je zanesljivo prinašala glasove iz domačega okolja. Irglova je bila tudi javno znana kot velika podpornica in oboževalka Janeza Janše. Dolga leta je bila del njegove ekipe, redno nastopala na strankinih dogodkih in jih tudi vodila, skupaj z Janšo je vedno zagovarjala strankino linijo. Njena lojalnost stranki in predsedniku je bila nesporna. Zaupali so ji tudi mladi. A prišla je jesen 2024 in porušila je vse, kar je gradila.

Oktobra 2024 je skupaj z Anžetom Logarjem in Dejanom Kalohom zapustila SDS po 20 letih članstva in prestopila v novo stranko Demokrate. Razlog je bil, kot je sama zapisala, ujetost v žaljivo in sovražno atmosfero. A očitno si je nekaj morala izmisliti. Saj tisti, ki so jo poznali bolj osebno, si nikoli nebi mislili, da bi prav Eva zapustila stranko SDS. Tako je bil prestop za mnoge presenečenje in razočaranje – stranka ji je očitala, da je mandat, ki ga je dobila z glasovi SDS, zdaj uporabila drugje. Janša je na njen izstop odgovoril z besedami, da je za njen mandat prispevalo tudi osem drugih kandidatov iz 2. volilne enote. Pa še kako prav je Janša imel. Sedaj ko Eva nima več stranke SDS, je nihče več “ne povoha”?

Eva Irgl, zajem slike, TV Slovenija

Na državnozborskih volitvah 22. marca 2026 je Eva Irgl prvič kandidirala za Demokrate – in doživela veliko politično zaušnico. Kot podpredsednica stranke ni uspela osvojiti poslanskega mandata in ostala pred vrati parlamenta. To je bilo zanjo prvič po letu 2004, da ni bila izvoljena v Državni zbor. Volivci so ji obrnili hrbet – tudi tisti, ki so ji desetletja zaupali glas v domačem okraju Ajdovščina–Vipava. Najhujši udarec je doživela prav na domačem volišču. V svojem domačem volišču (knjižnica Vipava) je dosegla pičlih 10% glasov, oziroma le 42 glasov. Očitno niti vsi domači niso glasovali zanjo? Tam, kjer je bila Irglova, kot nam znajo povedati tisti, ki jo poznajo, desetletja domača in priljubljena, so ji obrnili hrbet. Izdajo volivcev, znajo Vipavci še kako kaznovati. V celotnem volilnem okraju Ajdovščina je tako Irglova dosegla komaj 6.45% ali komaj 1000 glasov. Dosegla ni niti raven stranke, kjer so Demokrati dobili 6.70% glasov.

Eva Irgl, slika Facebook

Irglova je tako postala ena največjih osmoljenk volitev 2026 – ženska, ki je stavila vse na novo politično projekt in izgubila celo tisto, kar je veljalo za njeno trdnjavo. Po 22 letih v parlamentu, polnih komisij, odborov in lokalnega dela, se je Eva Irgl znašla na političnem robu. Njena zgodba je opomin, kako kruta je lahko volilna aritmetika, kjer tudi najzvestejši podporniki in najdaljši staž ne zagotavljajo mandata, če prevaraš svoje volivce.

The post Največja osmoljenka teh volitev je Eva Irgl, po 22-ih letih so ji vrata parlamenta zaprli njeni volivci. appeared first on e-Maribor.

Taka Državna volilna komisija, kot jo imamo v Sloveniji, ne sodi v neko demokratično razvito državo? Direktor Igor Zorčič, pa kot zaprisežen levičar, očitno ni kos nalogi najpomembnejših volitev za Slovenijo?

Od domače strani državne volilne komisije (DVK), ki je skrivnostno zmrznila ravno sredi štetja glasovnic, do celega kupa formalnih nezakonitosti glede organizacije volišč in komisij, se je včeraj zapletalo celo pri štetju glasovnic iz tujine. No baje so glasovnice iz tujine vseeno včeraj prešteli, a kdo bi verjel dejanskemu stanju?

Državna volilna komisija (DVK) naj bi volilno gradivo poslala 113.652 volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini in 1.707 volilnim upravičencem, ki so bili na dan glasovanja začasno v tujini in so se prijavili za glasovanje in ali lahko verjamemo, da je nazaj prispelo le malo več, kot 8100 glasovnic?

Prišteli naj bi torej 8100 veljavnih glasovnic iz tujine. Kot izhaja s spletne strani DVK, je pa je še večje začudenje. Gibanje Svoboda naj bi iz tujine prejelo 2697 glasov in je po delnih neuradnih izidih na volitvah skupaj dobilo 28,66 odstotka glasov. SDS pa je s 1787 glasovi, ki jih je prejela iz tujine, skupaj dobila 27,91 odstotka. Razlika v številu glasov med strankama trenutno znaša 8847 glasov.

In res neverjetno. Tretje najvišje število glasov iz tujine je dobila lista Levica in Vesna, in sicer 1147. Lahko temu kdo sploh verjame? Za Demokrate Anžeta Logarja je bilo v tujini oddanih 543 glasov, za SD 511, za listo NSi, SLS in Fokus pa 450. Resni.ca je dobila 299 glasov. Razmerje med strankami se s tem ni spremenilo. 

Se naj bi pa zapletlo s predstavnikov stranke SDS pri štetju glasov, saj kljub zahtevi in zakonski pravici ni bil vabljen na  štetje glasovnic iz tujine.

Še vedno ni pojasnila DVK glede napačnega izračuna za VE 006 Novo mesto. Čeprav smo iz našega portala na DVK poslali vprašanje, glede tega, nam niso odgovorili. Še vedno, po njihovih izračunih v tej VE, vodi Svoboda, ki pa je prejela manj glasov, kot stranka SDS.

Tudi o čudnem mrku spletne strani DVK smo na našem portalu že pisali. Stran DVK, je namreč 22. marca 2026, ob 19. uri brez problema zdržala 100.000 hkratnih obiskovalcev. Delovala je kot ura. Potem pa kar naenkrat mrk. Čeprav je število uporabnikov padlo na približno 20.000, je stran kar naenkrat padla. Po domače: ko je bila največja gneča, je zdržala. Ko je bilo mirneje – pa je crknila. Naključje?

Kaj se je dogajalo s spletno stranjo DVK? Naključje ali volilna prevara?

The post Neverjetno kaj se dogaja z glasovi iz tujine? Kdo lahko verjame DVK? Poglejte si to appeared first on e-Maribor.

Med štetjem glasov se je zgodilo točno tisto, česar se je največ ljudi najbolj bala – sistem je mrknil ravno v ključnem trenutku. Ob 19. uri je stran brez problema zdržala 100.000 hkratnih obiskovalcev. Delovala je kot ura. Potem pa kar naenkrat mrk. Pogovarjali smo se s strokovnjakom za spletne strani, ki je sam preveril podatke o strani DVK. (naslov hranimo v uredništvu)

Ob 21:47, ko je število uporabnikov padlo na približno 20.000, je stran kar naenkrat padla. Po domače: ko je bila največja gneča, je zdržala. Ko je bilo mirneje – je crknila. To ni mogla biti tehnična napaka. To je v bistvu zelo sumljivo. Pol ure brez vsakega nadzora. Od 21:47 do 22:30 javnost ni videla ničesar. Nobenega rezultata, nobene posodobitve. Ravno v času, ko so se glasovi še preštevali, je bil sistem v popolnem mrku. In tukaj pride do ključnega vprašanja. Kaj se je v tem času dogajalo za zaprtimi vrati? 

Tehnologija, ki omogoča manipulacijo?

Govori se, da sistem uporablja: napredno analitiko (Matomo + identifikatorji uporabnikov), dolgotrajne piškotke, ki si trajno zapomnijo vsakega obiskovalca, centralno bazo podatkov. To ni navaden volilni portal. To je sistem, ki omogoča natančno sledenje in potencialno spreminjanje podatkov – če imaš administratorski dostop. In ravno v trenutku, ko bi moral biti največji javni nadzor, je ta nadzor popolnoma mrknil. Nihče ni dal odgovora. Namesto da bi takoj pokazali loge, časovnico dogodkov, kaj točno se je sesulo in zakaj, so nam ponudili dve standardni floskuli: »tehnična napaka« ali »napad«. 

In če je bil napad, zakaj ne pokažejo, kako so ga odbili in kdaj so obnovili integriteto podatkov? Namesto tega smo dobili samo eno sporočilo: »Zaupajte nam. To ni več vprašanje tehnike. To je vprašanje zaupanja.

A pri tem je vse skupaj še nekaj zelo zanimivega, dodaja strokovnjak za računalništvo, kar je grozljivo. Stran je imela vkllopljeno sledenje uporabnikom med volitvami. 22. 3. – MED volitvami na strani aktivni Google in Facebook sledilniki, naslednji dan pa sledilnikov ni bilo več. Na strani DVK so vam očitno lahko sledili, od kot ste, kdo ste in koliko časa ste obiskovali katero od strani. A glej ga zlomka, 23. 3. – DAN PO volitvah sledilnikov NI več! Povedano po domače, med volitvami te lahko spremljajo, dan kasneje pa “počistijo” vse sledi?

ODSTRANJENI SLEDILNIKI ZA VOLIVCE DAN PO VOLITVAH 23. 3. 2026

SLEDENJE IN PROFILIRANJE VOLIVCEV MED VOLITVAMI 22. 3. 2026

Sumljivo?

The post Kaj se je dogajalo s spletno stranjo DVK? Naključje ali volilna prevara? appeared first on e-Maribor.

V lokalu blizu državnega zbora sta se potiho na kavi srečala predsednika dveh v parlament izvoljenih strank Anže Logar in Zoran Stevanović. Zanimivo. Stranki z najmanj poslanci se dogovarjata kaj je najboljše za Slovenijo in imata vso Slovenijo za talce?

Volilni sistem v Sloveniji je tak, da leve stranke lahko izsiljujejo manjše, še posebej takrat, ko gre za tesni izid volitev. In ravno to se dogaja tudi sedaj. Tako Anže Logar, kot Zoran Stevanović  sta pred volitvami zatrdila, da ju ne zanima sodelovanje ne v koaliciji pod okriljem Golobove Svobode. Stevanović je v televizijskih nastopih po volilni nedelji to zavezo ponovil, medtem ko se Logar v zadnjih dneh do tega vprašanja ni javno opredeljeval. Če bosta oba vztrajala pri svojih predvolilnih zaobljubah, se Sloveniji obetajo predčasne volitve. Seveda pa imata oba opraviti tudi s poslanci, ki so si z izvolitvijo priborili štiri leta dobre poslanske plače in ki si takšnega scenarija v večini ne želijo.

Kdo se bo prodal Golobu in požrl obljubo volilcev?

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) March 25, 2026

Pri Logarju so pogajanja precej ključna, saj se niti njemu, niti Evi Irgl, niti Tinetu Novaku, torej  dosedanjim poslancem ni uspelo uvrstiti v parlament. Za Logarja bi se verjetno mesto že našlo, kaj bi pa počela Eva Irgl, ki ne zna nič drugega delati, pa je vprašanje.

Razmerja med levim in desnim polom politične krajine so po volilni nedelji sicer tesna. Desnosredinske stranke v sestavi SDS, NSi+SLS+Fokus in Demokrati so sicer porazili levi trojček Svobode, SD in Levice, glede na trenutne, še nedokončne in neuradne izide za tri poslanske mandate. A za večino bi desna sredina ob Logarju potrebovala še glasove Resnice.

Sporočilo @DemokratiSLO: “Demokrati. ne bomo sodelovali v koaliciji s stranko @strankalevica.”
Še bo zanimivo!

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) March 26, 2026

The post Politična preigravanja. Resnica noče s Svobodo, Demokrati pa ne z Levico! appeared first on e-Maribor.

Izvršilni odbor stranke SDS je včeraj v ponedeljek opravil analizo nedeljskih državnozborskih volitev, na katerih naj bi stranka SDS Janeza Janše osvojila drugo mesto in 28 poslanskih mandatov.

Po nedeljskih državnozborskih volitvah so v stranki SDS sinoči na izvršilnem odboru stranke opravili povolilno analizo. SDS je po 99,99 odstotka preštetih glasov na volitvah dobila 27,95 odstotka glasov oziroma 28 poslanskih mandatov, kar stranko umešča na drugo mesto, tik za Gibanjem Svoboda, ki je osvojilo 29 mandatov v državnem zboru.

 Janez Janša je že pred nedeljskimi volitvami napovedal, da bo SDS izpodbijala rezultat predčasnega glasovanja na 26 voliščih, ki so po njegovih besedah nezakonita, še posebej ljubljansko v Stožicah.

V oči pa bode še en zanimiv rezultat na volitvah za Novo Mesto. 

.@dvk_rs nam prosim razložite to zadevo? pic.twitter.com/IOeKDO6iMl

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) March 23, 2026

The post Uporabili bomo vsa pravna sredstva in izpodbijali rezultate na 24-ih nezakonitih volišč appeared first on e-Maribor.

V političnem prostoru se znova odpira vprašanje verodostojnosti predvolilnih izjav. V javnosti krožita posnetka, na katerih predstavniki strank Demokrati in Resnica jasno in nedvoumno zatrjujejo, da z Robert Golob in njegovo politično opcijo ne bodo sodelovali v morebitni koaliciji.

Izjave, podane v času pred volitvami so bile ostre in brez zadržkov. Govorili so o vsebinskih razlikah, o nezaupanju in o nezdružljivosti političnih programov. Sporočilo volivcem je bilo jasno: sodelovanje z Golobom ne pride v poštev.

A kot pogosto v politiki, se realnost po volitvah lahko hitro spremeni. Matematična sestava parlamenta, pritiski po oblikovanju vlade in želja po oblasti pogosto postavijo predvolilne obljube na preizkušnjo. Prav zato se zdaj postavlja ključno vprašanje – bodo te besede zdržale tudi po volitvah ali bodo postale le še ena v nizu pozabljenih obljub?

Matematika je pri tem jasna. Če se rezultati ne spremenijo niti s prihodom glasovnic po pošti niti z morebitnim ponovnim štetjem, bo Golob potreboval partnerje za sestavo vlade tudi zunaj svojega bazena. Sama Svoboda ima 29 mandatov, SD 6 in Levica 5, kar skupaj pomeni 40 mandatov – torej mu za sestavo vlade manjka še 6 glasov. Resnica jih ima 5, kar bi sicer skupaj z obema manjšincema pomenilo vlado s 47 glasovi, a to je za trdno večino vseeno premalo. Demokrati imajo 6 poslancev; brez Resnice bi to pomenilo 46 glasov, skupaj z manjšincema pa 48 glasov. Če pa bi se za koalicijo odločili tako Demokrati kot Resnica, bi koalicija lahko postala precej trdnejša – skupaj bi imeli 51 glasov, z manjšinskima poslancema vred pa 53 glasov. A tu gre bolj za čisto matematiko kot za kaj drugega.

Volivci so vse bolj pozorni na takšne obrate. V času družbenih omrežij in enostavne dostopnosti arhivskih posnetkov politične izjave ne izginejo več tako zlahka. Vsak morebitni zasuk bo hitro opažen in tudi ostro komentiran. Zato objavljamo dva posnetka na prvem predsednik Resnice Zoran Stevanović zagotavlja, da z Golobom ne gre v koalicijo, isto pravijo pri Demokratih.

Izjava Zorana Stevanovića, stranka Resnica:

Če hoče Golob koalicijo, bo moral khmmm… imeti rad pic.twitter.com/GKij745taa

— brutusReloaded (@brutus91101394) March 23, 2026

Izjava Demokratov:

Da se ne pozabi! pic.twitter.com/28JK8BfTLq

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) March 23, 2026

Kdo bo torej požrl besedo, eden, oba ali nihče. Bomo spremljali!

The post Tu sta posnetka kjer Demokrati in Resnica trdijo, da z Golobom ne gredo v koalicijo. Kdo bo požrl besedo? appeared first on e-Maribor.

Parlament se bo z novo vlado zagotovo premešal na novo. Nekaj znanih poslancev zapušča parlament, tudi takih, ki so bili kar šestkrat zapored izvoljeni. Nekaj poslancev pa prihaja na novo.

V parlamentu prav tako ne bomo videli predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je Državni zbor vodila precej po svoje. Spomnimo se afere ko je dvigovala krilo, obračala hrbet častni straži, pa boksala sredi parlamenta, pela na partizanskih proslavah. Spomnimo se je, ko je na Dunaj potovala kar s falkonom in o domnevnih nočnih obiskih njenega ljubimca v parlamentu.

Največje presenečenje je zagotovo odhajajoča Eva Irgl, kar šestkrat izvoljena v DZ na listi SDS. Prvič je bila izvoljena 3. oktobra 2004, od tedaj naprej je poslanka v Državnem zboru. A očitno se je njena kariera s tem, ko je izdala stranko in volivce končala. Tokrat je pod stranko Demokrati niso potrdili za poslanko.

V parlamentu tudi ne bo Tanje Fajon, nekdanje neuspešne predsednice Socialnih demokratov in zunanje ministrice Golobove vlade. Ljudje očitno Fajonovo niso spoznali, kot primerno kandidatko za parlament. 

V parlament se tudi ni uspelo uvrstiti verjetno najbolj osovraženemu ministru za za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu, ki se z davkom za dolgotrajno oskrbo ni najbolj proslavil. Tudi njegove drage pogostitve in velikanka zaposlenost levih kadrov ni pripomogla k izvolitvi.

V parlamentu ne bomo videli niti Anžeta Logarja, še enega odpadnika iz stranke SDS. V parlamentu je bil tri mandate zapored, prvič je bil izvoljen julija 2014, potegoval se je tudi za predsednika Republike Slovenije. A očitno so volivci kaznovali izstop iz stranke SDS, kjer je bil celo predsednik sveta SDS. V bistvu je to prava sramota, ko se stranka imenuje po predsedniku, a sam ne zbere toliko glasov, da se uvrsti v parlament.

Tudi sedanja ministrica za zdravje Republike Slovenije Valentina Prevolnik Rupel se ni uvrstila v parlament. Zdravstvena kriza v Sloveniji še vedno traja. Najdaljša stavka zdravnikov v zgodovini prav tako. Ruplovi so očitno tudi volivci dejali, dovolj je bilo.

Med poslance niso bili izvoljeni niti prebežnik Matej Vatovec, niti vedno zaspani Jonas Žnidaršič, pa pribežnica iz Svobode Mojca Šetinc Pašek. Zadostne podpore volivcev nista dobila niti dosedanja poslanca NSi Vida Čadonič Špelič in Jožef Horvat, kar je veliko presenečenje. Pred vrati parlamenta je ostalo veliko poslancev Svobode: Aleksander Prosen Kralj, Alma Intihar, Miroslav Gregorič, Dean Premik, Jernej Žnidaršič, generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl, Jurij Lep, Andrej Rajh, Rastko Vrečko, ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer, Darko Krajnc. V Državni zbor pa se na žalost ni uvrstil član mlajše generacije poslancev na listi SDS Andrej Hoivik.

The post Urška Klakočar Zupančič dobila nogo od volivcev! Kdo je še ostal pred vrati parlamenta? appeared first on e-Maribor.