Ob godu svetega Štefana, zavetnika konjev, se po starodavnem običaju vrši blagoslov konjev. Ta tradicija izhaja iz ljudskega izročila, kjer so namesto konjev blagoslovili sol. Nato so sol dodali hrani in živalski krmi ter jo potresli po domu, vrtu in njivi. Pri blagoslovu njive so uporabljali konje, saj so verjeli, da bo tisti, ki prvi potrese sol po njivi, deležen bogate letine pridelkov. Konji so bili izbrani zaradi svoje hitrosti, in ljudje so cenili te plemenite živali.
Poleg konjev se še danes blagoslovlja tudi sol. Vsako leto to družabno dejanje privabi številne konjarje, jahače in ljubitelje konjev.
Foto: wikipedia
Sveti Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi širjenja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem. V srednji in severni Evropi so ga razglasili za zavetnika konjev in živine nasploh, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je varovalo konje in živino indoevropskim ljudstvom.
Po legendi naj bi sveti Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je zapisal etnolog Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev, pridobil zavezništvo nad konji v očeh ljudstva. Prvič so o blagoslovu konjev ob godovanju svetega Štefana poročali v rokopisu iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu prvi poročal kranjski plemič in polihistor Valvasor v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem.