Toliko miši, kot jih letos opažajo gozdarji, menda že dolgo ni bilo, mišje leto pa se kaže tudi po obolelih. Izpostavljeni so posebej tist, ki delajo v gozdu in na vrtovih.
Prihaja nova epidemija, imenovana mišja mrzlica?
Do 2. junija letos je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani epidemiologom prijavil 180 laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice, ki ji strokovno pravijo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS); zbolelo je 60 žensk in 120 moških, oboleli prihajajo iz znanih žarišč, največ, 49, iz Goriške, sledita jugovzhodna Slovenija (30) in osrednjeslovenska regija (28), 25 jih je s primorsko-notranjskega območja, 21 z Gorenjske. Večina je bila hospitalizirana, k sreči ni nihče umrl. pišejo Slovenske novice.
Mišja mrzlica je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Prvi primer so pri nas zabeležili leta 1954. Običajno se pojavi spomladi in poleti ter jeseni. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi, kot so taborjenje, kopanje, zlasti na divjih kopališčih, rekreacija, pa tudi s pospravljanjem podstrešij, kleti. In kakšni so simptomi? Velika utrujenost, bolečine v trebuhu in mišicah pa vročina. Vsi znaki za covid-19. A bolezen gre lahko tudi naprej, prizadene tudi ledvice in posledično tudi smrt.
Ljudje smo naključni gostitelji virusa, bolezen se z glodavca na človeka prenese prek vdihavanja virusov, ki so v delcih izločkov glodavcev, v seču, iztrebkih in slini. Vsi glodavci spuščajo urinsko sled, ki je v prahu, v tem so tudi sledi okuženih miši. Virus se torej širi s prahom, ki ga vdihnemo, in čeprav miši v naših kleteh ne vidimo, je modro domnevati, da so tam bile. In se pri pospravljanju in delu zaščititi: z masko in očali, s katerimi zavarujemo oči. Pametno je tudi nositi rokavice in nič šariti po obrazu, da si česa ne bi zanesli na sluznico.
PM