[vc_row][vc_column][vc_column_text]O pomorih, ki so jih leta 1945 v okolici Maribora zagrešili Titovi partizani, obstajajo številna pričevanja preživelih prič, ki so, hvala bogu, za vedno zabeležena in ne bodo nikoli pozabljena.
Obstajale so t.i. trase smrti. Prva je bila prav v Mariboru in okolici. Na tej prvi trasi smrti je bilo tudi največje grobišče v Teznem pri Mariboru, kjer je bilo umorjenih več kot 25.000 ljudi. Ne samo vojakov, domobrancev, ampak so bile vmes tudi žene in otroci.. Zanimivo je, da ob tej poti – Hrvati ji pravijo “Križni put” ali Križev pot od Dravograda pa do Maribora – ni evidentirano nobeno množično grobišče, pa ne zato, ker ga ne bi bilo, ampak zato, ker ga nihče ni našel in ga evidentiral.
Veliki povojni zločini so se vi Mariboru dogajali po letu 1945.. V skupinah po 100 ljudi takrat začeli partizani ujetnike in begunce pobijali, poniževali, jim pokradli ure, prstane in ostale dragocenosti. Ne glede na to, ali so bili to moški, ženske ali celo otroci. Zadaj so jih zvezali z žico in nato naložili na tovornjake, ki so bili označeni celo z znaki Rdečega križa.
Tako je za portal komunistickizlocini.net spregovoril, eden od priče teh nagnusnih izven sodnih zločinov. Tako je pripovedoval:
“Bilo je v okolici Maribora v Tezenskih gozdovih. Tisto uro,” pravi priča, “sem slišal streljanje mitraljezov in avtomatskih revolverjev, jok in klic na pomoč.” Ko sem prišel k sebi iz češnje v tovornjaku, sem zaslišal krik: »Prvi trije naj posadijo, ostali naj počakajo«. Takoj ko so prvi skočili ven, so jih pričakali udarci, palice, brce, tako surovo so jih tepli po glavi, obrazu in trebuhu, da nisem mogel več gledati te groze. Nekaterim so iz razcepljenih lobanj štrlele oči. Med krvniki so bili mladoletniki, stari celo od 12 in 15 let, ženske in oboroženi civilisti. Osupel nad tem strašnim prizorom nisem takoj opazil jarka (protitankovskega) 3 metre globokega in 4 metre širokega, katerega konca se ni videlo ne na levi ne na desni strani.
Jarek je bil do polovice poln trupel, trije so bili zvezani, eden čez drugega, obrnjeni na glavo, popačeni, nekaterim pa je brez polovice glave, goli. Nekateri so ležali na dnu jarka, pokopani s 5 ali 6 vrstami pobitih in vpili: “Ubijte me, saj sem še živ.” Krvniki so se cinično posmehovali: “Nikogar ne ubijemo, hočemo, da vsi živijo.” Bil sem osupel. Prvi trije, ki sem jim sledil v tovornjaku, so bili napol mrtvi. Pripeljali so jih do roba jarka. Potem ostali trije itd. Nekateri so molili: »Moj Bog, Jezus in Marija, pomagaj mi«. Med krvniki šepet, posmeh in smeh. Od zadaj so jih potisnili na rob jarka. Tam so čakali krvniki, z nogami naslonjeni na trupla.
Naslednji dan so nadaljevali s pobijanjem drugih. Bil je tretji dan pobijanja in 30 tovornjakov Rdečega križa je bilo nenehno v službi in je dovažalo ujetnike. Četrti dan je enota, prejela ukaz, da zakoplje jarek, poln trupel.
Kot je povedala ena od prič, tega komunističnega masakra nad ljudmi “Hotel sem preveriti dolžino jarka, a mi je vojak rekel, da ne bom imel časa, saj bom potreboval več kot 20 minut, da ga obhodim z enega konca na drugega, saj je jarek več kot 2 km dolga. Vprašal sem ga, ali je jarek povsod tako poln trupel, pa je odgovoril, da je verjetno povsod tako. Samo na enem mestu je bilo 11 žensk, golih, zvezanih z žico in mučenih pred streljanjem. Tistemu, ki mi je to povedal, verjamem, saj je bil partizan kot jaz. Moja enota je jarek zasula s pomočjo drugih enot naše brigade. Končno smo prišli iz tistega zavetišča in prišli v Maribor, ki je bil oddaljen 7 kilometrov. Po poveljniku in komisarju je bilo na tem mestu ubitih več kot 24.000 ljudi.”
Večina sorodnikov teh ubitih ljudi še danes ne ve, kje počivajo njihovi svojci. Še danes nimajo groba z njihovimi imeni in priimki. Po nekaterih pričanjih so bile ustreljene kar cele družine s sorodniki vred. Tezensko grobišče, velja za največje grobišče izvensodnih pobojev v Evropi.[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VUZXpubyUyQyUyME1hcmlib3IuJTIwVGFua292c2tpJTIwcm92LiUyMFBvbG4lMjBnb2xpaCUyMCVDNSVCRWVuc2suJTIwU2xvdmVuc2thJTIwa29tdW5pc3RpJUM0JThEbmElMjB2b2pza2ElMjBzdHJlbGphJTIwbmElMjB0aXN0ZSUyQyUyMGtpJTIwc2UlMjBwcmVtaWtham8uJTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRmprSFh2UWJPU1QlMjIlM0VwaWMudHdpdHRlci5jb20lMkZqa0hYdlFiT1NUJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRnAlM0UlMjZtZGFzaCUzQiUyMEt1JUM0JThEYW4lMjBqZSUyMGtyaXYlMjAlMjglNDBLdWNhbmplS3JpdiUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRkt1Y2FuamVLcml2JTJGc3RhdHVzJTJGNjAwNjM1OTQyNjQ3NTI5NDcyJTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0VNYXklMjAxOSUyQyUyMDIwMTUlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGYmxvY2txdW90ZSUzRSUyMCUzQ3NjcmlwdCUyMGFzeW5jJTIwc3JjJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZwbGF0Zm9ybS50d2l0dGVyLmNvbSUyRndpZGdldHMuanMlMjIlMjBjaGFyc2V0JTNEJTIydXRmLTglMjIlM0UlM0MlMkZzY3JpcHQlM0U=[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row]
2 komentarja