Msgr. Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof metropolit, je vernikom in vsem ljudem dobre volje zaželel lepe in doživete praznike, naj se v naših srcih utrdi vera, da je »Kristus, naše veselje, vstal in živi!« Naj ta novica vaša srca napolni z veseljem in upanjem!
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ko je Jezus Kristus vstal od mrtvih. Za kristjane je to praznik veselja in upanja, ker verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje na vstajenje po smrti.
Veliko noč praznujemo vsako leto na drug datum, je torej premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Velika noč je tako lahko med 22. marcem in 25. aprilom.
Velikonočni običaji se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo, žegnajo, jedila, ki se potem jedo naslednji dan za velikonočni zajtrk.
V Sloveniji so na velikonočno nedeljo v navadi vstajenjske procesije. Po jutranji maši se na velikonočnem zajtrku običajno zbere vsa družina. Miza je obložena z velikonočnimi jedmi, ki smo jih prejšnji dan nesli k blagoslovu in so simbol Kristusovega trpljenja. Meso predstavlja Kristusovo telo, rdeče obarvana jajca simbolizirajo kaplje krvi; hren žeblje in kruh ali potica trnovo krono.
Na Slovenskem je običaj tudi izmenjavanje velikonočnih jajc, česar se veselijo otroci. Običaj izhaja že iz starih poganskih navad, čaščenja boginje Eostre. Jajca simbolizirajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.