Intervju Suad Muslimović: “Raje sem poraženi janšist kot zmagovalni golobist!”

Suad Muslimovič, foto Vančo Tegov

Tokrat smo na naš klepet povabili zanimivega človeka. Suada Muslimovića. Bošnjaka, ki je Slovenijo vzel za svojo državo Je veteran vojne za Slovenijo, na protestih upokojencev, pa ponosno vihti slovensko zastavo. Prav na protestih je nastal tudi ta intervju. Suad pravi da je ne samo ponosen Slovenec, doma iz Mirna Peči, ampak tudi ponosen član Slovenske demokratske stranke.

S Suadom se je pogovarjal Mitja Grmovšek

V Slovenijo ste prišli iz Bosne, ki je z vas postala nova država. Kako bi opisali Slovenijo?

Suad: Slovenija je v mojem mestu kjer sem se rodil in životaril, bila obljubljena dežela. Takrat je bila enačena z Nemčijo, Italijo, Švico, Avstrijo, celo z Ameriko. Enačena je bila na način, da tisti “gastarbajteri”, ki so prihajali na oddih v svoja mesta in se hvalili z življenjem zunaj Bosne ter so nekako enako govorili o življenju v tujini. Ampak, Slovenija je bila takrat del Jugoslavije in so mnogi bežali iz Socializma, Komunizma in diktature, Titove Jugoslavije. V drugem letniku mojega šolanja sem imel nalogo, sonetni venec, Franceta Prešerna. Moral sem pripraviti , nekakšen referat. Usoda je bila takšna, da je moja soseda, ki je bila odlična učenka na drugi, višji šoli imela tudi nalogo Franceta Prešerna in mi je dala svoje pripravljeno gradivo katerega sem se naučil skoraj  na pamet. Moj referat je bil ocenjen z odlično oceno, katera je pomagala tudi pri drugih predmetih. Danes, ko se tega referata spomnim, se globoko zamislim in si rečem, kakšno naključje. 

Suad Muslimović

Potem sem dobil službo v SGP Pionir, oddelek MKO, mehansko, kovinski obrat. S svojih osemnajst let in par mesecev sem dobil službo, posteljo v samskem domu in blok s štirimi obroki za cel mesec. Zajtrk, malica, kosilo in večerja. V življenju nisem imel treh obrokov, velikokrat niti dva. Kot izučen ključavničar,  sem bil sam sebi v sramoto glede izobrazbe. Moj šolski program tretjega letnika je komaj dohajal slovenskega učenca prvega letnika kar se prakse tiče. Mojstri, katerim sem bil pridodan so se » norčevali » iz mojega znanja. Takrat jezika še isem obvladal in sem bil razočaran, da nisem bil na nekem gradbišču, kjer bi bil med svojimi Bosanci. Danes sem vesel vsega kar se je takrat dogajalo. Vse v mojem  življenju ima nek smisel, razlog in epilog. Na vsakem mojem koraku je bil bog z menoj in iz vsega kar se je dogajalo okrog mene je on izpeljal vse, meni v prid. Za razliko od Prešerna, ki ni bil uslišan od Julije, moja soproga Marija, ki je tudi rojena v Novem mestu je mene uslišala in danes sva skupaj že 39 let. Zato hvala Slovenija.

Ob vojni za samostojno Slovenijo ste se prostovoljno priključili teritorialni obrambi in se borili tudi proti svojim sonarodnjakom v takratni JLA. Zakaj ?

teritorialec Suad Muslimović

Suad: Vzgojen sem bil kot Titov pionir, kot vsi. Vzgajali so me starši, šola, družba, komunizem, socializem in JLA.  V tem sistemu diktature, je vsak na svojem področju imel svoj program.  Bil sem Jugoslovan, kar se religije tiče, pa neopredeljen. Verjel sem v komunizem, socializem in partijo, verjel sem v Tita in JLA.  Takrat so nam s tem prali možgane. Vse do 29.06. leta 1991.  JLA je tega dne  s svojimi letali na Medvedjeku raketira in ranila mojega someščana Franca Uršiča, ki je kasneje  04.07. 1991 leta umrl star komaj 21. let. Telefon sem imel v hodniku in sem zaprl vrata da me soproga ne sliši, kam telefoniram, sem poklical 985, obveščevalni center in se ponudil Teritorialni Obrambi Slovenije. Podal sem potrebne podatke in čez dobro uro sem dobil navodila, kam naj pridem, po kateri poti in komu naj se javim. Tega dne sem začel novo poglavje svojega življenja. Tistega dne, po 31-ih letih sem spoznal drugo plat komunizma. Čustva so bila na strani tistih, ki so delali za samostojno Slovenijo. Postal sem kvadratek tega mozaika, postal sem pripadnik TO Slovenije, postal sem sovražnik JLA. Mi smo bili David, JLA in Goljat.  Sodeloval sem tudi v bitki v Krakovskem gozdu. Jaz sem bil na strani tistih, ki so se po Kaletović  Bahrudinovih znamenitih besedah ob cesti Bratstva in Enotnosti: “hteli da se odcijepe,« in on, ki je rojen v isti republiki kot jaz,  v BiH, samo nekaj kilometrov stran, na strani tistih ki »kao da nam ne pustijo….« za Yutel TV … oni kao hoće da se odcijepe a mi kao da jim ne damo … Moj sorodnik star 19 let , desetar, kateremu je njegov nadrejeni zaupal tri vojak je preživel bitko, njegovi trije vojaki pa žal, ne. Danes bi rad vsem Tomažem, Lukatom, Robijem, vsem Natašam, Urškam in ostalim nevednežem sporočil; » da dragi moji, v Sloveniji je bila vojna v kateri so nekateri izgubili svoja življenja in tudi jaz bi lahko bil Franc Uršič ki ga je JLA z rdečo zvezdo na čelu, ubila.

Samostojnost smo nekateri izborili in nam jo ni nobeden podaril da se danes lahko nekdo, ki takrat niti rojen ni bil posmehuje in se z rdečo (krvavo ) zvezdo nastavlja kameram. Za Slovenijo sem takrat bil pripravljen življenje dati.

Sem, Suad Muslimović, rojen leta 1960. leta v Banovičih v BiH . V Slovenijo sem prišel leta 1978 in se  zaposlil v »SGP Pionir« kot ključavničar. Leta 1989, septembra, sem odšel na služenje vojaškega roka v Prištino. Po končanem služenju vojaškega roka, november 1980 leta sem odšel nazaj v Bosno, kjer mi je bila obljubljena zaposlitev.  Po enem letu čakanja na obljubljeno službo, sem se odločil še enkrat poskusiti v Novem mestu, kjer sem že bil, na istem delovnem mestu kjer sem že delal v Pionirju. Potem sem se 29.06.1991, ko so letala JLA raketirala Medvedjek, pridružil Teritorialni obrambi, kot prostovoljec. Sedaj, sem že tretje leto v pokoju, živim umirjeno življenje na vikendu pri Mirni Peči in sem ponosen veteran vojne za Slovenijo.


Postali ste eden redkih Bošnjakov, ki ste državo Slovenijo vzeli za svojo domovino, Ste za to imeli kakšne probleme?

Suad: V Slovenijo sem prišel s športno torbo in nekaj perila. Lačen, brez denarja za povratek. Bil sem sprejet, preskrbljen in zaposlen. Danes imam vse in več kot potrebujem. Nič večjih problemov nisem imel od drugih. Danes sem na Slovenijo ponosen in sram me je komu vse je zaupana da jo vodi. Tisti ki so razbijali po Ljubljani in uničevali tiste materialne dobrine, ki so jih generacije pred njimi izgradile, so danes pri državnem koritu.. Sami niso izgradili, ničesar. Tudi ceniti niso sposobni tistega, kar jim je podarjeno. Za razliko od nas ki smo začeli iz ničle, oni imajo vse v izobilju in izobilje je največja valilnica parazitov. Danes biti parazit, je vrednota ki jo tudi mnogi politiki podpirajo.  40 let, 10 mesecev in 17 dni sem delal in vse prispevke plačeval v Sloveniji. Mnoge solidarnostne sobote in izmišljene samoprispevke, lokalne, regijske in državne so nam odtrgali od plač in morali smo biti tiho. Slovenija je moja država katera me je vzgojila, da danes lahko ponosno rečem Slovenec sem!

Katere vere ste in kako spoštujete slovenske običaje in verske praznike kot sta največja, velika noč in Božič

Suad: Verujem v enega in edinega boga. Moja pot vere je Protestanst evangelijske veroizpovedi. Spoštujem vse poti ki poveličujejo boga. Vsaka pot ki vodi k bogu je prava pot. Slovenija je tudi krščanska država in ne samo socialna država. Zadnje čase me moti pasivnost vseh religij v Sloveniji. Teja Jerkić, Jarc, parazitka ljubljanskih ulic, grozi duhovnikom, da bo nadzirala njihovo delo v cerkvah, kar je za moje pojme sovražno dejanje. Tudi takratnega predsednika vlade Janšo in notranjega ministra Hojsa je na Kredarici napadala in zmerjala. Kdo je naslednji, se lahko vprašamo? Podoben kompleks “anti krista” ima tudi Svetlana Makarovićć, Spominja se, na dan Kulture, Prešernov dan je v pričo predsednice Republike in predsednika vlade Slovenije “parazit” Jenull Jaša pospremil sovražno Svetlano na oder.  Komu, čemu in za kaj ?  Kdo je naslednji se lahko vprašamo ? Verujem v Sveto Pismo. Spoštujem vse običaje, ki so povezani z vero v boga. Moja dva največja praznika pa sta Božič in Velika Noč. Trudim se živeti po Svetem Pismu. V tolažbo mi je prepričanje da bog ne išče popolnih ljudi. S postom in molitvijo ga prosim da se usmili, mene grešnika, bog grešnika ljubi, greh pa sovraži.

Pridružili ste se stranki SDS, za katero zlobneži pravijo da je sovražna do tujcev. Je res?

Suad: Ni res. Mojo odločbo za delo v Slovenski Vojski,  za nedoločen čas, je dne 02.02.1992 leta podpisal Minister za Obrambo, takrat Janez Janša. Takrat nisem imel državljanstva Slovenije. Vlogo sem pa podal že junija 22. 06.1991. Državljanstvo sem dobil pa 11.11.1992 leta.  Če bi ta trditev držala, da  je SDS sovražna do tujcev, jaz sigurno ne bi danes bil njen član. V veliko čast si štejem da sem kar nekaj dogodkov stranke obiskal in se na vsakem dogodku fotografiral se z vsemi prisotnimi, tudi s soprogo Janeza Janše. S poslancem Grimsom sem prijatelj in jaz ga zelo cenim kot največjega retorika v parlamentu V Slovenski Vojski nismo smeli biti člani političnih strank in prvi dan moje upokojitve sem takoj plačal članarino, prispeval donacijo in postal ponosen član SDS….. kot pravim jaz, SDS – Svobodna Država Slovenija.

Spoznali ste tudi predsednika SDS, Janeza Janšo. Kakšno je vaše mnenje o njem?

Suad: V veliko čast si štejem da sem imel priložnost se tudi pogovarjati s Predsednikom Slovenske Demokratske Stranke. Tudi v času covida  pod maskam sva izmenjala nekaj besed. Od 29.06.1991 je Janez Janša moj heroj. Človek, ki se je v tistih časih diktature, upal zoperstaviti tretji armadi po moči v Evropi, je v mojih očeh veličina nad velikostjo. Slovenski jezik je res reven, ko moraš poiskati primerno besedo, da lahko opišeš nekoga ki je veličina, kot je to Janez Janša. Janša je bil eden prvih, v času vojne v Ukrajini, ki imel hrabrost obiskati Kijev in predsednika Volomirja Zelenskega. Janša je idealen kandidat za mesto, ki ga bo zapustil Stoltenberg oktobra meseca letos. NATO potrebuje takšen profil generalnega sekretarja. Upam da bodo mnogi spregledali in spoznali da je za Janeza Janšo , Slovenija premajhna, za njegov potencial. Močno me žali dejstvo nekaterih, ki bi ga radi “upokojili”. Zame je on največji heroj!

Janez Janša in Suad Muslimović na konvenciji stranke SDS

Ker ste podpornik stranke SDS, ste tudi tarča žaljivih obrekovanj. Kaj odgovarjate tistim, ki vas kritizirajo?

Suad: Mediji,  kot so POP TV, A kanal, Necenzurirano.si, Marcelo Štefančič in mnogi njihovi somišljeniki, večinoma paraziti sistema, ki jim to plačuje, so ustvarili krivo sliko lika Janeza Janše in prek njega tudi stranke SDS. Sam gledam veliko tudi tujih programov in vem da sem član prave stranke, ki ve kaj je dobro za Slovenijo in Slovenski narod. Ne razumem tiste ljudi ki danes podpirajo posvajanje mačk, opic, napadanje na ustavo, ukinjanje Muzeja Osamosvojitve, podpiranje 4 % stavkajočih na RTV Slovenija, “afnanje” predsednika vlade s Tino Gaber, sovražne retorike Nataše Sukič, Mojce Pašek Šetinc. Jaz razumem Svobodo, SD in stranko Levica, kot le to,  da bodo naredili čisto vse, da se obdržijo na oblasti. Danes je resnica največji sovražni govor v tej Svobodi. Nekdanji poslanec Franci Kek me zmerja s kurirčkem med SDS in Pavlom Ruparjem. Moji do včerajšnji kolegi, ki so bili proti odcepitvi zmerjajo da sem Janšist.

S ponosom sporočam da sem raje poraženi Janšist kot zmagovalni Golobist in sem raje poraženec z Logarjem kot zmagovalec z Natašo Pirc Musar.

Prihajate iz Mirne Peči, zibelke glasbe Lojzeta Slaka. Imate radi to glasbo?

Suad: V Mirno Peč sem se preselil pred dobrimi dvajsetimi leti. Spominjam se osemdesetih let, ko se je vrtela takšna glasba po veselicah. To so bili zlati časi za nas na Dolenjskem. Ta glasba je pripomogla dobremu počutju in dobri volji. Plesalo se je, pelo se je in delalo se je.  Večkrat na leto obiščem domačijo Lojzeta Slaka, na Malem Kalu pri Mirni Peči, kjer se godi tradicija tistih zlatih časov Lojzeta Slaka. Danes mi ta glasba bolj paše kot takrat. Tudi jaz grem s časom iz zlatih časov v Svobodo, baje.

Suad v Bovcu z vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec

Imeli ste kar nekaj prigod. Ena zanimiva je bila tudi z bošnjaškim novinarjem. Nam jo lahko poveste?

Suad: Ta novinar je moj bratranec. Je raziskovalni novinar, ki raziskuje zločine ki so bili narejeni med vojno v Bosni. Vprašal sem ga; Kako je mogoče, da Bosanci imajo raje Jankovića, ki se objema z Dodikom, ki časti Dražo Mihajlovića, četnika, ki je sovražnik partizanskega boja, kot Janeza Janšo? Odgovor je bil, “i mene to čudi.” Potem sem ga vprašal; za kaj imajo Bosanci  raje Goloba kot Janšo?´( To vprašanje je bilo pred obljubo Goloba da bo Bosancem dal milijon evrov ). Odgovor je bil da Bosanski narod rad sliši besede, ki so zavite v celofan in Janez Janša je preveč direkten za razliko od Goloba ki je, dobesedno sluzasti. 

Sodelujete tudi na protestih upokojencev, kjer na “bergli” vihtite slovensko zastavo. Lahko kaj več poveste o tem?

Suad: Ja, res je. Sem reden gost na protestih in tiskovnih konferencah Pavla Ruparja in Inštituta 1. Oktober. Za kaj vihtim zastavo Slovenije na bergli? Na slovensko zastavo sem ponosen, ker sem tudi jaz delček te zasluge da se na slovenskem ozemlju vihti zastava Slovenije brez rdeče zvezde. Bergla je simbol tistih, ki ne morejo protestirati ker jim zdravje ne dopušča. Vsako srce od 70.000 invalidov, ki v poprečju prejemajo pokojnino v višini 409,00 evrov je v moji bergli in Pavel Rupar, ki se bori za upokojence, kmete in invalide podpira tudi moj protest z BERGLO in zastavo Slovenije za invalide. Moj shod za invalide primerjam z mojim prostovoljnim bojem za samostojno Slovenijo. Tudi Slovenija je v letih 1990 in 1991 ostala obubožana, ker so nekateri poveljniki območnih štabov predali orožje JLA. Ampak, mi smo zmagali in bomo tudi tokrat. 

Bi za državo Slovenijo dali življenje?

Suad: Najbolj žalostno je to, da takšna politika kot jo pelje Robert Golob, lahko pripelje do državljanske vojne. Ministrica za kulturo Asta Vrečko se vtika v delo RTV, njihovo stavko, Golob poziva Ustavne sodnike, kako naj glasujejo, predsednica državnega zbora ruši demokratične temelje in na dela sramoto v svetu, kot Tanja Fajon, ki vedno pozabi na slovensko zastavo in tako dalje. Najbolj pa me žalosti ukinjanje muzeja osamosvojitve Slovenije. Spomnim se, kako so napadali, žalili, blatili Janeza Janšo, ljudem lagali, jih spodbujali k nasilju. Za takšno Slovenijo, katero vodijo današnji Golobi in njemu podobni, se nebi boril

Z Suadom se je pogovarjal Mitja Grmovšek

slike: osebni arhiv

Povezane objave

Poleg stranke SDS, tudi Rupar s predlogom za referendum!

Poglejte kako mariborski nestrpnež žali udeležence napovedanega četrtkovega shoda

Tako deluje leva demokracija. Z vsemi topovi nad Pašek Šetinc, Kordišu najnižja plača poslanca

4 komentarji

Darinka 15. 04. 2023 - 7:21
Sem vesela, da nisem edina , ki jo je strah te vlade.
Pepe Vasjebe 15. 04. 2023 - 15:40
e.maribor, hvala vam za lep domoljuben članek. Suad, vesel sem, da si v moji Sloveniji!
Vipavec 16. 04. 2023 - 2:00
Naj on pove če se je dalo pridobit državljanstvo seveda ča si ga hotel imeti.
Anton Ljubi 18. 04. 2023 - 14:05
Spoštujem take ljudi. Za vzgled raznim rdečim "domoljubom"
Dodaj komentar

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti.
S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave.
Obenem pa vas obveščamo, je spletna stran v fazi nadgradnje. Za morebitne nevšečnosti pri uporabi našega portala se vam v naprej opravičujemo. Več