Pomanjkanje padavin je zaznamovalo prve tri mesece letoÅ”njega leta. ZadnjiÄ, ko so bila namreÄ tla dlje dobro preskrbljena z vodo je bilo decembra 2019, ko smo po vsej Sloveniji izmerili tudi nadpovpreÄno koliÄino padavin. Äas med božiÄem (24. 12.) in veliko noÄjo (12. 4.) pa bi lahko opisali kot suÅ”no podlago za nastop pomladi. V tem Äasu so bila le tri krajÅ”a obdobja z dežjem in sicer konec januarja, na prehodu iz februarja v marec in v zadnji dekadi marca. Celokupno je v Äasu med 1. 1. in 12. 4. padlo bistveno manj padavin od obiÄajnih: v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in severozahodu države 50-60%, na severovzhodu, Celjskem in KoroÅ”kem 38-50%, na jugovzhodu, v Cerkljah ob Krki in Portorožu 27-35%.
Vse skozi to obdobje pa je bilo opaziti razliÄno dinamiko padavin med zahodno polovico in vzhodno polovico Slovenije. NajslabÅ”e stanje je na obalnem obmoÄju in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je padla samo ena tretjina obiÄajne koliÄine padavin. Po suÅ”nosti zlasti izstopa marec.
Stanje vodne bilance povrŔinskega sloja tal
Vremenske razmere so povzroÄile, da je Å”e posebno izsuÅ”en povrÅ”inski sloj tal. To smo opazili na travnikih, kjer je bila travna ruÅ”a porjavela in zato je kljub toplemu vremenu okrnjena razrast trave za prvi odkos. Prav tako je bilo pomanjkanje vode opaziti na posevkih ozimnih žit kot tudi jarin, ki so slabo klile.
OnemogoÄeno je bilo tudi dognojevanje. MoÄno so izsuÅ”ena tudi tla in podrast v gozdovih. Zaradi tega je bila do zadnjega dežja, ki je nastopil 14. 4., prisotna visoka požarna ogroženost naravnega okolja. Tla je Å”e dodatno izsuÅ”eval pogost veter, ki je pospeÅ”il izhlapevanje. Prepovedano je bilo kurjenje v naravnem okolju, kar je ponekod onemogoÄalo zaÅ”Äito s kurjenjem pred pozebo.
Obeti kažejo, da se bo stanje povrŔinske vodne bilance v naslednjem tednu ponovno poslabŔalo, saj obilnejŔega dežja ni na vidiku.
Ocenjujemo pa, da bi le okrog 50 mm zmernega dežja v veÄ zaporednih dnevih stanje izboljÅ”alo.
Stanje vodotokov
V veÄjem delu države je bila vodnatost rek aprila mala in ustaljena s trendom poÄasnega
zmanjÅ”evanja. Beležili smo nizkovodne razmere. Izjema so bile alpske reke s povirji v Julijskih Alpah in reka Mura, ki jih je ob taljenju snega v tem Äasu bogatila snežnica.
Vodnatost veÄine rek je mala, srednjo vodnatost Å”e ohranjajo Mura ter Sava in SoÄa v zgornjem toku.
Posamezni vodotoki v osrednjem delu države imajo suŔno vodnatost.
V prihodnjih dneh bodo hidroloÅ”ke razmere ostajale ustaljene s trendom poÄasnega
zmanjÅ”evanja pretokov rek. Na približno 40 % merilnih mest na slovenskih rekah ta Äas beležimo nizkovodno stanje, v zaÄetku prihodnjega tedna pa se bo ta delež poveÄal na 50 %.
Stanje podzemnih voda
Podzemne vode upadajo povsod po državi, kar je posledica dolgotrajnega veÄmeseÄnega
primanjkljaja obnavljanja vodonosnikov z infiltracijo padavin in porabe vode za rast rastlin. Ā Zelo nizke gladineĀ podzemne vode, ki sicer Å”e niso dosegle ekstremno nizkih vrednosti, v tem Äasu beležimo na zahodnem delu vodonosnika Dravskega polja, na severozahodnem in jugovzhodnem delu vodonosnika spodnje Savinjske doline in na jugu vodonosnika doline KamniÅ”ke Bistrice. V kraÅ”kih vodonosnikih prevladuje normalno koliÄinsko stanje
podzemne vode, izjeme so vodonosniki v prispevnih zaledjih izvirov Veliki Obrh, Ljubljanica in Krka, kjer v tem Äasu spremljamo nižje stanje od obiÄajnega.
SIFA
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});