Slavko Avsenik, veliko ime slovenske glasbe, je bil slovenski skladatelj, harmonikar in ustanovitelj ansambla bratov Avsenik, ki je ustvaril edinstven glasbeni slog, imenovan narodno-zabavna glasba.
Rojen je bil 26. novembra 1929 v Begunjah na Gorenjskem. Glasbo je začel igrati najprej kot ljubitelj, potem pa je skupaj z bratom Vilkom Avsenikom, ki je bil akademski glasbenik, ustvaril inštrumentalni slog z značilnimi harmonijami in spremljavo, ki je postal sinonim za “slovensko narodno-zabavno glasbo”. To je bil prvi glasbeni sestav, ki je oblikoval poseben slog – oberkrainer glasbo, ki združuje elemente alpske narodno-zabavne glasbe, polke, valčka in slovenske ljudske motivike. Leta 1953 je nastal prvi Avsenikov kvintet. Kasneje je ansambel deloval kot Ansambel bratov Avsenik.
Slavko Avsenik je postal simbol slovenske glasbene identitete, njegova glasba pa povezuje Slovence doma in po svetu. Veljal je za enega najbolj vplivnih narodnih glasbenikov 20. stoletja v Evropi. Umrl je 2. julija 2015 v svojem rojstnem kraju v Begunjah na Gorenjskem, kjer je tudi pokopan. Zanimivo je, da Slavko Avsenik ni bil nikoli deležen Prešernove nagrade, kot največji kulturni ustvarjalec. Niti “post festum” ne.
Slavko Avsenik: “Če si hotel igrati, si moral imeti mir. Zato smo bili vedno tiho o politiki.”
Njihovi koncerti so v tistem času polnili največje dvorane v Nemčiji, Avstriji in Švici. Avsenikovi so imeli več kot 10.000 nastopov in prodali več kot 30 milijonov plošč, kar je za slovensko glasbo izjemen dosežek. Skladbe Ansambla Avsenik so prevajali v številne jezike. V Nemčiji in Avstriji so bile izredno priljubljene, zato je Slavko Avsenik postal tudi nosilec številnih priznanj, med drugim Red za zasluge RS Slovenije, zlata plošča in druge evropske nagrade.
Slavko Avsenik: “Veliko smo potovali, tudi v Zahodno Nemčijo, toda vedno smo morali imeti vse pogodbe in honorarje odobrene. Nič nismo smeli sami sklepati. Vendar posebnih pritiskov vsaj da bi jaz vedel name niso izvajali.”
Žalostno je, da je bil v tujini bolj priljubljen, kot doma. Tudi sam je imel težave s komunističnim režimom, saj je postal zanimiv UDBI, ker je veliko nastopal po Nemčiji. Vse jegove turneje v tujini morale biti odobrene in vse pogodbe in finančne tokove je morala potrjevati republiška kulturna in gospodarska institucija. Tudi nekatere pevke njegovega ansambla so morale bežati pred komunisti. Recimo Marija Ahačič Pollak ki je bila ena izmed najbolj prepoznavnih vokalk, ki so nastopale z Ansamblom bratov Avsenik, predvsem znana po izvedbi pesmi “Tam, kjer murke cveto,” je morala pred komunisti zbežati. Tudi ta je zbežala v Kanado, kjer še danes živi.
Marija Ahačič Pollak: “Saj so mi lahko zamerili, če pomislite, da sem šla, ne da bi jim povedala, da zapuščam državo. V tistem času je bilo nemogoče, da bi to povedala komurkoli. Še moji bratje in sestre niso vedeli. Samo moji starši so vedeli, Avseniki, kje pa! Takrat so že imeli pevko, vedela sem, da ne bodo ostali brez nje.”
Družina Avsenik, ki nadaljujhe njegovo tradicijo, v Begunjah na Gorenjskem, kjer stoji tako Avsenikov muzej in Gostilna Avsenik, je ob deseti obletnici smrti zapisala: “Za vedno bo ostal v srčku. Ostajajo spomini, viže, polke, valčki. Ostaja vse Slavko, kaj ste naredili. Vsaka uspešnica, beseda, vsak ton. Počivajta v miru. Eden, edini, mojster,« so enotni spletni komentatorji, ki ob tem dodajajo, da gre za ‘kralja slovenske narodno zabavne glasbe’.”
Slavko Avsenik je umrl 2. julija 2015 v Begunjah na Gorenjskem, v starosti 85 let, po kratki in hudi bolezni. Pogreba se je udeležil tudi takratni predsednik Slovenije Borut Pahor. Na pot so ga, kljub hudi vročini pospremili številni glasbeniki v narodni noši. Ob grobu mu je igral ansambel Saša Avsenika.
