V Sloveniji se ne more vsak narodno-zabavni ansambel pohvaliti z vpisom v Guinnesovo knjigo rekordov. Koroški ansambel Štirje kovači se lahko.
ansambel Štirje kovači v Guinnesovi knjigi rekordov
Koroški ansambel Štirje kovači je po letu in pol prizadevanj ta teden prejel listino o vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov, kot najdlje delujoči narodnozabavni ansambel na svetu. Pod vodstvom harmonikarja, pevca ter avtorja skladb in besedil Franca Šegovca neprekinjeno deluje skoraj polnih 67 let. Kam le čas beži je njihova najbolj znana skladba.
“Zelo smo počaščeni, da smo prišli v Guinnessovo knjigo rekordov. To je 67 let dela, trdega dela,” je za STA dejala žena vodje ansambla Hermina Šegovc, ki se je zasedbi kot pevka pridružila leta 1972. Za pridobitev listine Guinnessove knjige rekordov so v letu in pol prizadevanj predložili 254 kosov gradiva oz. dokumentov.
V 67 letih delovanja so ustvarili veliko skladb, izdali prek 40 plošč, za valček Kam le čas beži pa je ansambel leta 2000 dobil nagrado zlati petelin. Med njihove najbolj znane skladbe spadajo še Čakal sem ob potoku, Gremo na Pavre, Mala solzica, Moji mamici, Pridi zvečer in Rženova Tinka.
Prvi tonski posnetki so nastali leta 1955 za oddajo Za našo vas na Radiu Ljubljana. Leta 1964 so zmagali na tekmovanju narodnozabavnih ansamblov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Leto pozneje so izdali tudi svojo prvo malo ploščo. Za naslovnico so se kot kovači fotografirali v eni izmed kovačij na Ježici. Fotografija še danes velja za eno najbolj kultnih slik v slovenski narodnozabavni glasbi. V tem času so ustvarili veliko skladb, ki so skorajda ponarodele, med katerimi je daleč najbolj poznan valček Kam le čas beži, za katero so leta 2000 dobili nagrado Zlati petelin, skladba pa je bila proglašena za vižo stoletja. Pozneje so izdali kar 37 plošč, od tega tri v nemščini
[color-box color=”blue”] Vse melodije, ki jih je čez šeststo, je napisal in priredil vodja ansambla Franc Šegovc. Besedila je na začetku pisal Tine Lakovšek, pozneje pa največ Zora Založnik, Anica Rader, Marjan Stare in Ivan Sivec, ogromno jih je napisal tudi Franc Šegovc sam[/color-box]
Za življenjsko delo na področju narodnozabavne glasbe ter glasbeno in kulturno promocijo Slovenj Gradca in Koroške doma in na tujem je Franc Šegovc leta 2014 prejel naziv častni občan Mestne občine Slovenj Gradec. Piše radio Ognjišče.
Ansambel je prejel več priznanj in nagrad. Poleg prej omenjenih nagrad za skladbo Kam le čas beži so med drugimi prejeli tudi Priznanje za človekoljubno delo. Vodja ansambla in harmonikar Franc Šegovc je bil leta 1997 okronan za kralja polk in valčkov. Leto kasneje je s pomočjo žene Hermine izdal knjigo Naš pobej bo muzikant, v kateri opisuje glasbeno pot tega ansambla. Izdal je tudi notni zvezek nekaterih pesmi, nekaj takšnih zvezkov pa je izdala še avstrijska založba. Izšlo je več pesmaric, v eni zadnjih z naslovom Kam le čas beži je zbranih 380 pesmi. Izdanih je bilo tudi kar nekaj notnih zvezkov za godbe na pihala. Kot zanimivost so bili za promocijo ansambla pripravljeni kozarci z emblemom nakovala Štirih kovačev.
Štirim kovačem ob vpisu v Guinnesovo knjigo rekordov iskreno čestitamo tudi iz uredništva portala e-Maribor.
P.M.
