Slovenska glasba izjemno raznolika in dragocena. Je tista glasba, katere, se, kot narod premalo zavemo, je glasba, ki lahko navdušuje množice tako doma, kot po svetu. Pa imamo Slovenci tudi našega Thompsona?
Razmišljanje o tem je pripravil urednik portala e-maribor.si, Mitja Grmovšek.
Včeraj se je na zagrebškem Hipodromu zbralo 500.000 ljudi, ki so prišli poslušati svojega idola Marka Perkovića Thompsona. To je bil največji koncert v zgodovini Hrvaške. Po uradnih podatkih je bilo zaradi varnosti zaprtih več glavnih cest, razporejene so bile posebne prometne regulacije, na prizorišču pa je delovalo več kot 6000 policistov, gasilcev in zdravstvenih ekip. Zares sami superlativi.
Kaj pa Slovenci. Narod, ki ima “le” dva milijona prebivalcev, bi se zagotovo moral bolj zavedati, da brez slovenske glasbe ni naroda, ni slovenske kulture. Žal samostojna Slovenija ni prinesla kakšnih izboljšav glede tega. Res je v Sloveniji poplava narodno-zabavnih ansamblov, a se tudi pri njih pojavi problem, ker v svoj repertuar na veselicah vnašajo preveč tuje, ali če želite hrvaške glasbe.
Slovenska glasba je kot razprostrto polje pisanih cvetov, kjer vsak žanr – od ljudskih napevov do sodobnih ritmov – prinaša svoj edinstven vonj in barvo. Ljudske pesmi iz slovenskih pokrajin nežno pripovedujejo o ljubezni, domačiji in času, ki mineva, obenem pa povezujejo rodove in ohranjajo skupni spomin. Narodno-zabavna glasba pa zna ogreti srce in razvedriti vsak pomemben praznik.
Dolga leta komunizma iz časov nekdanje države so nam prinesli tudi balkanske navade in med naš narod tudi balkansko glasbo. Nekdanji Avseniki, pionirski slovenske narodno-zabavne glasbe so bili s strani režima in ljudi nemalokrat zasmehovani in so tej glasbi rekli kar “goveja” glasba. A ravno Avsenikova glasba je navduševala množice po Evropi. Razprodane dvorane po Avstriji, Nemčiji, Švici in še kje, so bili odziv, na, pri nas zasmehovano glasbo. A se je takrat zbudil tudi slovenski narod. Slovenska narodno zabavna glasba je prišla površje prav s pomočjo Avsenikov. In prav ta glasba živi tudi zaradi premnogih harmonikarjev in ansamblov. Avsenikovo zapuščino pa poganja vnuk Slavka Avsenika, Sašo.
Skoraj v istem času je začel delovati tudi eden od pionirjev slovenske popularne ljudske glasbe, predvsem na diatonični frajtonarici Lojze Slak. Slak je Sloveniji dal številne glasbe, ki so hitro ogrela srca številnih ljudi. Večinoma pesmi je tudi ponarodelih. Slovenski glasbi je ob smrti zapustil veliko zapuščino naše identitete.
slovenska narodno-zabavna in zabavna glasba ima dolgo in bogato tradicijo. Seveda je tu še veliko ostalih znani ansamblov, ki so krojili usodo slovenske glasbe. Ansambel Franca Miheliča, Štirje Kovačič, Alpski kvintet, Ansambel Jožeta Burnika, Ansambel Vita Muženiča, Slapovi, Alfi Nipič in njegovi muzikanti in veliko drugih. Veliko dobre volja sta na oder prinesla tudi Korado in Brendi, najbolj znani duet, ki je razveseljeval ljudi po Sloveniji.
A v času samostojne Slovenije se na področju slovenske narodno zabavne glasbe ni kaj veliko spremenilo. Še več, v Sloveniji lahko spremljamo poplavo tuje glasbe, ki jo množično plasirajo med nas številne radijske postaje. Po podatkih Eurostata v Sloveniji deluje ker 149 radijskih družb, ki izdajajo radio program. In le dve radijski postaji danes izvajata le slovensko glasbo. To sta radio Veseljak in od letošnjega junija tudi radio Frajer. Vse ostale radijske postaje vrtijo pretežno tujo glasbo. Obstaja celo radio, kjer vrtijo več hrvaške glasbe, kot katera koli hrvaška radijska postaja, to je Radio Aktual, kar je v bistvo prava sramota slovenski glasbi, kateri je hrvaška glasba velika konkurenca.
Hrvaška, ki je od naše države sicer večja za milijon in pol prebivalcev in ima zanimivo manj radijskih postaj, (138) si nikoli nebi dovolila, da na primer vrti katera radijska postaja le slovensko glasbo. V bistvu slovensko glasbo redko slišimo na katerikoli njihovi radijski postaji, z izjemo radia Kaj. In zato ni nič čudnega, če Hrvati tako zelo spoštujejo svojo glasbo, saj druge glasbe le redko slišijo.
S televizijskimi postajami je nekoliko boljše. Predvsem manjše postaje imajo slovensko glasbo pogosto v svojem programu (RTS Maribor, Arena TV, SIP TV, Gorenjska TV, Idea TV, TV Celje in ostali). Žal pa naša nacionalna televizija pod novim vodstvom vse manj ve, kaj je to narodno zabavna glasba. Včasih je bila tovrstna oddaja prava paradna oddaja ob nedeljah ali petkih zvečer. Spomnimo se samo oddaj Košnikova gostilna, Slovenski pozdrav, v Petek zvečer in podobno. Tudi na lokalnih televizijskih postajah lahko vidimo tovrstnih oddaj.
V Sloveniji se je v času samostojne Slovenije rodilo veliko narodno-zabavnih ansamblov, veliko mladih se odloča za igranje harmonika, veliko mladih ustanavlja tudi ansamble. To je ra razvoj slovenske glasbe, tiste prave pristne slovenske narodne glasbe seveda dobra novica. Naj nastane čim več tovrstne glasbe in naj jo čim več ljudi tudi prepeva
Se pa v Sloveniji v letu 2026, bliža pravi glasbeni spektakel. Po dolgih letih odsotnosti, bo tokrat (na žalost) v dvorani Stožice v Ljubljani izvedena Noč Modrijanov z letnico 2026. To je najhitreje in najbolj prodajan koncert slovenske glasbe v zgodovini, ki se ga v dveh dnevih udeleži preko 12.000 ljudi. Slovenci se lahko pohvalimo le s tem. Upajmo pa, da bo vsaj ta glasbeni dogodek pristno slovenski.
Mitja Grmovšek
