Sv. Miklavž je tisti, ki je najbolj »naš«, saj otroke obdaruje že stoletja. (Kdaj točno se je pojavila tradicija obdarovanja na njegov god, ni točno znano. Zapisi o tem segajo v 19. stoletje, običaj sega še dlje.)
Pred dvesto leti so nizozemski priseljenci Miklavža izvozili v ZDA, tam pa so mu dodali nekaj novih lastnosti (plezanje skozi dimnik, značilna oblačila, sani z jeleni in debel trebuh), ga poimenovali Božiček ali Santa Claus (kar izhaja iz nizozemskega imena za Miklavža –Sinterklaas) in ga prestavili na božični večer.
In Dedek Mraz? K nam je zašel po 2. svetovni vojni, ko se otrok ni smelo »kvariti« z namigovanjem na svetnike, božič ali Jezusovo rojstvo. Izviral naj bi iz slovanske mitologije, vendar so ga kot figuro načrtno lansirali v času Sovjetske zveze.
Pri Agenciji ninamedija so ugotovili, da je v zadnjih desetletjih na veljavi vse bolj pridobiva Božiček, ki po raziskavi Ninamedie iz leta 2010 obdaruje 28 % slovenskih otrok, Dedek Mraz slabih 17 %, oba pa darila prineseta skoraj 37 % otrok. Za sv. Miklavža podatka žal nimamo, saj očitno raziskovalci niso ugotovili da tudi Miklavž prinaša darila. Toliko o tradiciji.
Kot so zapisali na družabnem omrežju Twitter: Ninamedia v raziskavo NAČRTNO ni umestila sv. Miklavža. To ni slučaj! To je šolski primer ustvarjanja javnega mnenja in z resničnim raziskovanjem nima veze. Za njih obstaja le
Božiček inDedek mraz.
Žalostno!
MZ
