Kolumna: “Podpis sporazuma o povolilnem sodelovanju, farsa za ljudi?”

kul opozicija
Leva opozicija, SLIKA: DEMOKRACIJA
Kolumna: Podpis sporazuma o povolilnem sodelovanju, farsa za ljudi?

Kolumna: Piše Matej Markič

Predstavniki KUL-ovega četverčka sopodpisali t. i. sporazum o povolilnem sodelovanju, s katerim naj bi se zavezali k medsebojnemu sodelovanju po parlamentarnih volitvah, ki se obetajo naslednje leto. A ob podpisu sporazuma v oči močno bode dejstvo, da so ga kljub njegovi deklarativno vključujoči in demokratični naravi med desetinami političnih strank v Sloveniji podpisale zgolj štiri (nezadovoljne) stranke.


Stranke Levica, LMŠ, SAB in SD oz. njihovi predsedniki – Alenka Bratušek, Luka Mesec, Marjan Šarec in Tanja Fajon, so danes pred slovenskim državnim zborom na Trgu republike slovesno podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju, ki naj bi bil odgovor »demokratične lokostrelske opozicije« na »diktatorsko naravo sedanje vlade pod taktirko SDS in njenega predsednika ter slovenskega premierja Janeza Janše«. O samem sporazumu so se pogovarjali tudi v oddaji N1 SLO, kjer so predsedniki omenjenih štirih strank dejali, da se je v njem lokostrelski četverček zavezal k sodelovanju po bližajočih se parlamentarnih volitvah čez sedem mesecev in usklajeni sestavi morebitne 15. slovenske vlade, če jim bodo slovenski volivci in volivke seveda namenili zadostno število glasov. Trdili so, da bo tokrat vse drugače, saj bodo oblikovali večinsko vlado (za razliko od 13. slovenske vlade, ki je bila manjšinska in v kateri Levica sicer formalno-pravno ni sodelovala, je pa prispevala nujno potrebne glasove za potrditev mandatarja, zaradi česar je imela ta skrajno leva stranka v tedanji dobro leto trajajoči Šarčevi vladi status t. i. nadkoalicijske stranke), po besedah Fajonove pa bo narava njihovega povezovanja absolutno vključujoča, saj je po njenem k pristopu k sodelovanju dobrodošel vsakdo, ki podpira demokratične vrednote in si želi popeljati državo v demokratizacijo.

Kot prvo, se je ob teh besedah evropske poslanke in predsednice Socialnih demokratov za zamisliti kako da ob tem k sodelovanju niso povabili tudi stranke SDS, glede na dejstvo, da je bila po rednih letnih analizah znamenitega The Economista stopnja demokratičnosti (tj. Global Democracy Index) v Sloveniji vselej višja v času oblasti desnih vlad pod vodstvom SDS.

Kot drugo pa še bolj bode v oči spoznanje, da so prvaki opozicijskega četverčka navkljub deklarativno vključujoči narave sporazuma že takoj izjavili, da stranka Nova Slovenija (NSi) v njihovi družbi ni dobrodošla, saj naj slednja niti ne bi želela v koalicijo z njimi (čeprav je predsednik NSi Matej Tonin že večkrat jasno dejal, da so odprti za sodelovanje z vsemi, tudi z ideološko drugačnimi strankami). Še slabši odnos so pokazali do drugih parlamentarnih strank, morebitnega vključevanja katerih niso niti z besedo omenili, pa najsi gre za koalicijsko Stranko modernega centra (SMC), Slovensko nacionalno stranko (SNS), ki sicer ni del vladne koalicije, pa vendar z njo formalno sodeluje ali pa z Demokratično stranko upokojencev Slovenije (DeSUS), ki je ob zamenjavi vodstva (predsednika stranke) dejala, da bo v parlamentu imela vlogo »konstruktivne opozicije«.

Marjan Šarec

odhajajoči Marjan Šarec

Šarec se je sicer mimogrede obregnil ob skupino nepovezanih poslancev (NeP), za katere pa je primarno dejal, da so soodgovorni za trenutno stanje v državi, ob čemer jih je obtožil, da niso želeli asistirali KUL-u ne pri februarski konstruktivni nezaupnici, ne pri majskem predlogu o ustavni obtožbi predsednika vlade.

Ob tem je še bolj zaskrbljujoče dejstvo, da omenjene štiri stranke niso nikdar izkazale nobene posebne pripravljenosti za pogovore oz. sodelovanje z različnimi izvenparlamentarnimi slovenskimi strankami, kljub temu, da so le-te na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 prejele skupno kar 107.950 glasov slovenskih volivk in volivcev, kar je predstavljalo 12,11% vseh glasov. Ob tem je absurdno, da je pri sodelovanju KUL-ovcev seveda govora o povolilnem sodelovanju, kar pomeni, da bi morali, če bi dejansko mislili iskreno s svojo vključujočnostjo, računati tudi na druge stranke, ki bodo nastopile na naslednjih državnozborskih volitvah in jih povabiti na medsebojne pogovore.

a očitno so besede eno, dejanja pa nekaj povsem drugega in očitno gre pri projektu KUL za samo še en elitističen projekt slovenskih kaviar socialistov, kjer je že v naprej jasno, da bodo imele določene stranke že v naprej zagotovljen privilegiran položaj (če bodo seveda dejansko uspele dobiti večino glasov), resnična vključevalnost in medsebojno sprejemanje pa bodo pri njih kot kaže tudi v prihodnje ostale samo mrtve črke na papirju. ŽE VIDENO IN PREŽVEČENO.

Ekskluzivno za e-maribor, Matej Markič

 

Facebook
Twitter
LinkedIn

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti.
S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave.
Obenem pa vas obveščamo, je spletna stran v fazi nadgradnje. Za morebitne nevšečnosti pri uporabi našega portala se vam v naprej opravičujemo. Strinjam se Več

Obvestilo o piškotkih.

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.