Neumnost brez primere. Za šolo si ga vzemi “lagano”, sporoča trgovina Kopija nova!

Kopija nova ponuja šolske potrebščine vseh vrst in naročilo kar preko interneta. Vse lepo in prav a neprimernost besed, ki navsezadnje niso v slovenskem jeziku pa je povsem drugačna zadeva.

Starši ogorčeni?

Ljudje, predvsem starši, so se ob tej reklami resnično zamislili. Ali nebi raje otrokom ponudili otroške potrebščine v pristnem slovenskem jeziku? Ali pa mogoče kdo ve, kaj pomeni beseda “lagano”? Baje gre za neko kulturno obogatitev za našo državo?

Tudi sam ustanovitelj in direktor podjetja Kopija-nova d.o.o. Andrej Krampl na spletni strani kopija-nova.si, pravi: »Vse za šolo na enem mestu zbrano, ni treba nikamor, vzem` si ga lagano!« Kaj pa si o tem mislijo starši in tisti, ki skrbijo za otrokov razvoj in pravilen slovenski jezik, pa je drugo vprašanje.

So se pa na družabnih omrežjih oglasili mnogi, ki jim reklama ni ravno povšeči:

Andrej Cerar: Lagano naj bi v slovenščini pomenilo nekaj takšnega kot: “na lahko” ali “počasi”. Samo zakaj to besedo vrivati v slovenski stavek pa ne vem – morda želijo vse pojugoslovenit!

Dejan Škvarč: Baje gre za neko kulturno obogatitev za našo državo. Ta dva na sliki pa sta ene dva influensarja (vplivneža), ki bogatita slovensko besedišče in dvigata duha Slovencem.

Andreja Rajh:  Totalno neprimerna za zgled otrokom. Da ne govorim o neslovenskem sloganu in neprimernem sporočilu šolarjem, češ jemljite vse zlahka. Pa toliko moramo starši prepričevat otroke skozi celo šolsko leto, da je potrebno vlagati napore za rezultat, potem pa en balkanski repar pametuje kako mora biti vse zlahka. Hvala lepa za škodo.

Klemen Traven “Lagano” ne pomeni nič. Cela reklama je drugače nerazumljiva!

Mia Mihelich to ni lagano, ampak je zlagano,.. ????

Zagotovo neslovenske besedi ne sodijo v reklamo, pa čeprav to zapoje balkanski pevec v (napol polomljeni) slovenščini. To ni kulturna obogatitev, to je izraba slovenskega jezika. Tudi zakon o rabi slovenskega jezika je jasen: Slovenski jezik je uradni jezik Republike Slovenije. V njem poteka govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Republiki Sloveniji, razen kadar je v skladu z Ustavo Republike Slovenije poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina in madžarščina in kadar določbe mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, posebej dopuščajo tudi rabo drugih jezikov.