Največja sramota Sloveniji je sama Predsednica države Nataša Pirc Musar. V bistvu gre za (pol)predsednico, saj njena socialistična nagnjenja zadostijo le tisti levičarsko elito, ki jo je izvolila.
Poleg njenih neverjetnih neumnosti, ki jih kot predsednica počenja, pa je do sedaj ta najhujša. Nataša Pirc Musar je namreč sporočila, da bo zlati red za zasluge podelila Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Komunistični zvezi, katera je bila v času nekdanje države kriva za tisoče nedolžnih žrtev po Sloveniji, ki so ubijali nedolžne moške ženske in otroke, brez kakršnihkoli obsodb.
V bistvu gre za neverjetno izprijenost in žalitev za slovenski narod. Ves slovenski narod, katerega bi morala Predsednica države tudi zastopati. Tako je ponižala vse tiste sorodnike, katere so komunisti po med in po drugi svetovni vojni nedolžne pobili, mučili, klali, posiljevali jih poniževali, preganjali. Tako je predsednica države ponižala vse žrtve zločinske komunistične vojske in vse, ki so trpeli pod slovenskimi komunisti. Ponosnim naslednikom morilcev državno odlikovanje, žrtvam polivinilaste vreče in podzemna – očem zakrita deponija. Kakšna sramota!
Zgodovinar in novinar na RTVS dr. Jože Možina izpostavlja, da je to, da je predsednica Nataša Pirc Musar ob 80 letnici povojnih pomorov in največji delitvi naroda z zlatom ovenčala Zvezo borcev cinizem in protidomoljubno norčevanje iz človekovega dostojanstva, ki ga tako opeva. Boj proti okupatorju je po besedah Možine OK, “a Zveza borcev NOB ustanovljena leta 1948, je ves čas obstanka, tudi po osamosvojitvi, storila vse, da bi prikrila množična morišča, zaščitila morilce iz svojih vrst ter je hkrati z molkom aktivno onemogočala, da bi svojci prišli do posmrtnih ostankov svojih dragih”.
Odlikovanje pa je problematično zato, ker se pod to kratico NOB skriva tudi revolucija”, je v zvezi z odlikovanjem komentiral moralni teolog dr. Ivan Janez Štuhec in dodal, da je bila revolucija nasilno obračunavanje z ideološkimi nasprotniki, ki pa niti približno niso bili pronacisti, profašisti ali podobno, kar se je skozi celotno interpretacijo povojne zgodovine skušalo dokazovati.
