slika: Žurnal24

Neverjetno kako melje stroj globoke države. Nekdanji župan Maribora Franc Kangler je na lastni koži spoznal, kaj vse se lahko posamezniku zgodi, če se na njega spravijo tisti, ki zaradi osebnih ali političnih interesov zlorabijo svoj uradni položaj in nedotakljivost.

Tisti, ki zlorabljajo državne organe škodujejo posamezniku

Vsekakor se je proti takim, ki zlorabljajo državne organe ter pod krinko neodvisnosti, stroke in zaščite pravne ureditve, uporabljajo vsa sredstva za to, da škodijo posamezniku ali ga onemogočijo.  Najbolj je zanimivo da nekateri to delajo javno, brez posledic, brez kazni. Še več, to počnejo še kar naprej, nekateri za nagrado celo dobijo priznanje v obliki napredovanja, ki jim daje še večjo moč.

Zagotovo v pravni državi vsaka ovadba ne more biti uspešna. Četudi jo poda prava oseba. Zato se zadeve procesirajo na več nivojih od kriminalističnih preiskav, tožilstva in sodišča. Pa še na sodbo sodišča je možna pritožba. Ni pa logično, da so v primeru Kangler padle praktično vse ovadbe tako na tožilstvu ali kasneje na sodišču. V primeru Kangler pa ne govorimo o dveh ali treh ovadbah ampak o številu dvajset in več. Če bi naši neodvisni organi opravljali delo pošteno v skladu z zakonom in bi bile ovadbe vložene v upravičenih primerih, bi moral biti že po statistični verjetnosti vsaj pretežni del ovadb uspešen.

Ovadbe večkrat ne “pijejo vode”

Velikokrat se zgodi, da tudi tisti, ki ovadbe vlagajo že vnaprej vedo, da te ovadbe ne pijejo vode in so zadovoljni, če jim slučajno uspe. A to ni njihov edini cilj.  Vsi postopki osumljenca, obtoženca oz. obsojenca izčrpavajo tako finančno, umsko in fizično in marsikdo obupa ali omaga. Škoda se naredi tudi dobremu imenu, saj večinski mediji običajno zelo tekoče in večkrat pristransko poročajo o zadevah. Običajno se kasneje v javnosti pojavi mnenje, da je osumljenec ali obtoženec prav gotovo kriv, četudi ni bil pravnomočno obsojen. Še največ škode pa se lahko osumljencu naredi na političnem ali poslovnem področju. Kako naj politik ali poslovnež uspešno opravlja svojo vlogo, če je izgubil kredibilnost zaradi odprtih kazenskih postopkov.

Gonja proti Srečku Hvaucu, nekdanjemu direktorju Nigrada se nadaljuje

Spomnimo. V času največje gonje proti županu Kanglerju je v Mariboru potekala obnova trga Leona Štuklja. Glavni izvajalec del je bilo občinsko podjetje Nigrad, katerega direktor je takrat bil Srečko Hvauc. Danes so Mariborčani ponosni na ta lepo urejen največji trg v državi, katerega ureditev je bila bistveno cenejša kot pred nedavnim končana obnova Glavnega trga. Pa čeprav je večer takrat problematiziral zadevo do skrajnosti. V letih 2011 in 2012, ko je potekala glavnina obnovitvenih del, pa so projekt spremljali številni operativni problemi.

Večer, je večkrat neupravičeno pretirano problematiziral potek obnove, (mimogrede, sedež ima prav na tem trgu, ki je po prenovi postal urejeno in prijetno okolje, vrednost poslovne stavbe pa se je takrat prav gotovo povečala). Zato ni čudno, da so se v javnosti pojavljali sumi o domnevni kriminalnih ravnanjih vpletenih. Kot priročna tarča se je kot potencialni osumljenec takoj znašel Kangler. Ker pa ni bilo dovolj dokazov niti za trhlo in puhlo obtožnico, so uradni organi, kot glavnega obtoženca prepoznali v direktorju Nigrada. Hvauc je bil kot nekdanji poslanec SDS, kandidat za župana občine Hoče-Slivnica in evidentirani kandidat SDS za naslednje državnozborske volitve, tudi primerna tarča. Sledili sta dve kazenski ovadbi, kup zaslišanj, obravnav, izpovedi prič in končnih treh oprostilnih sodb, s katerimi je bil Hvauc spoznan za nedolžnega in pravno rehabilitiran.

Globoka država melje dalje naprej

Če odmislimo vse stranske posledice, ki jih je Hvauc utrpel zaradi skoraj šest let trajajočih postopkov, bi se s končno pravnomočno oprostilno sodbo zgodba zanj lahko končala. Toda ne, kriminalist, ki je vodil postopke proti njemu (in tudi proti Kanglerju), se očitno ni sprijaznil s svojima propadlima ovadbama in pravnomočno oprostitvijo. Zato je proti Hvaucu vložil novo ovadbo. Tokrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe po 284. členu KZ-1.

Podlaga za kazensko ovadbo bi naj bile izjave Hvauca v zvezi s postopki povezanimi s Trgom Leona Štuklja, ki jih je podal na zaslišanju seje preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Zaslišanje je bilo v Ljubljani v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije. Očitno eni ne morejo iz svoje kože in s svojimi ravnanji še naprej mečejo slabo luč na številne kriminaliste, ki svoje delo opravljajo zakonito, strokovno in pošteno.     

MG