Meritve kakovosti zraka kažejo, da se njegova kakovost izboljšuje in da je večina onesnaževal pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. To nas veseli, po drugi strani pa se moramo zavedati, da je kakovost zraka močno povezana z vremenom.
Zadnja leta se ukvarjamo predvsem s problematiko delcev. Podrobnejša analiza razkrije, da interpretacija onesnaženosti zraka z delci ni tako enostavna. Če se osredotočimo na posamezne zimske epizode, ki so bile meteorološko ugodne za akumulacijo onesnaževal, ugotovimo da se ravni delcev v zadnjem obdobju niso zmanjševale. Je pa bilo v letu 2019 tovrstnih epizod manj kot na primer v letu 2017. Vzrok za boljšo kakovost zraka je bil torej predvsem v ugodnejših vremenskih pogojih, ki so bila zadnja leta naklonjena temu, da se je onesnaženje učinkoviteje redčilo.
Pri vrednotenju učinkovitosti izvajanja ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka moramo biti torej previdni, saj lokalni izpusti kljub navideznem izboljšanju kakovosti zraka še vedno ostajajo na visoki ravni. Po drugi strani se vsi zelo dobro zavedamo, da so epizode visokega onesnaženja z delci povezane z vremenskimi pogoji, ob katerih se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah zaradi temperaturnega obrata, ki preprečuje redčenje onesnaženj, nabirajo večje količine delcev in drugih onesnaževal.
Posebej pa je problematično kurjenje z neustreznimi gorivi (npr. stari papir in karton, vlažni les, plastika, embalaža in drugi odpadki) in nepravilno kurjenje. Oboje vodi do slabega izgorevanja lesne biomase in se pokaže neposredno kot gost temen dim iz dimnika. V jasnih zimskih popoldnevih se dim zadržuje v plitvi plasti nastajajoče inverzije in se s časoma razprši po celem naselju. Žal je tako, da lahko takšno stanje v mestu ali na vasi povzroči že en sam neozaveščen kurjač.
K boljšemu zraku v Sloveniji lahko torej prispevamo z zamenjavo zastarelih kurilnih naprav, uporabo ustreznega goriva in pravilnim kurjenjem. Izogibajmo se kurjenju na prostem in omejimo uporabo ognjemetov. Izpuste iz prometa lahko bistveno zmanjšamo, če namesto avtomobila uporabljamo skupni ali javni prevoz, k svojemu zdravju pa dodatno prispevamo, če se lahko na delo in po opravkih odpravimo peš ali s kolesom. Vsako dejanje šteje!