Težko prenašate poletno vročino, ne doma ne v pisarni pa nimate klimatske naprave? Ali pa jo imate, a jo vključite le v skrajni sili, ker je nameščena tako, da piha naravnost v glavo bodisi vam bodisi enemu od vaših sodelavcev?
Na Top Shopu smo našli izdelek, ki obljublja rešitev. Pravzaprav tri rešitve, kajti zrak ne samo hladi, ampak ga, tako vsaj obljublja ponudnik, tudi vlaži in čisti. Trije razlogi, torej, da smo se odločili izdelek kupiti in preizkusiti.
Vročina je pritiskala in ker je bil predvideni čas dostave v primeru nakupa na spletni strani ponudnika 6 do 10 delovnih dni, smo se po ohlajevalnik zraka Ultra Rovus odpravili poslovalnico v ljubljanskem BTC, da ne izgubljamo časa. Sreča je bila na naši strani – spletna cena s popustom je veljala tudi v trgovini in tako smo izdelek, za katerega je sicer treba odšteti 49,99 evra, dobili za polovico cene, natančneje za 23,74 evra. V lični embalaži smo dobili še priključni adapter z napajalnim kablom in navodila za uporabo.
Navodila v nasprotju z opozorili
Navodila za uporabo so jasna in večinoma logično zapisana, a glede na velikost črk očitno namenjena samo tistim z ostrim vidom. Brez težav (in očal) pa smo lahko prebrali opozorila za varno uporabo izdelka, ki ga lahko uporabljamo “kjer koli: v pisarnah, domovih, avtodomih ali hotelih”. No, mi smo se odločili, da ga uporabimo v domači pisarni. Po korakih smo sledili navodilom.
- Izdelek smo postavili na mizo (“na trdo, ravno, stabilno in suho površino”) in priključili v električno omrežje s priloženim priključnim adapterjem.
- Izvlekli smo gobasti pralni filter, ki hkrati “vlaži in pomaga očistiti alergene in vonjave v zraku, s čimer ustvarja bolj zdravo okolje za vas in vašo družino”. Po navodilih proizvajalca smo ga rahlo zmočili pod mrzlo tekočo vodo iz pipe (za boljši učinek hlajenja proizvajalec priporoča, da moker filter postavimo v zamrzovalnik, da zamrzne) in ga namestili nazaj. Na tej točki nam nekaj ni dalo miru in smo se vrnili k opozorilom za varno uporabo – tam namreč piše, da jo moramo “pri čiščenju, odstranjevanju/zamenjavi filtra ali premikanju vedno izključiti iz električnega omrežja”. Očitno smo imeli srečo, da smo jo odnesli brez nezgode. Bomo vedeli za drugič.
- Z vodo iz pipe (lahko bi uporabili tudi destilirano, “če je potrebno”) smo napolnili še posodo za vodo, vgrajeno v zgornjem delu naprave.
- S pritiskom na gumb smo napravo vključili in nastavili eno od treh moči ventilatorja, z jezičkom na sprednji rešetki pa določili smer izpiha zraka.
Preizkus v domači pisarni
V vabljivi predstavitvi na spletni strani je med drugim zapisano, da lahko naprava “z inovativno tehnologijo hydro-chill, ki uporablja samo vodo, brez freona ali drugih strupenih hladilnih sredstev, z izjemno tihim ventilatorjem s tremi različnimi hitrostmi in s popolnoma nastavljivo sprednjo rešetko učinkovito ohladi vaš osebni prostor. Arctic Air Ultra potegne suh vroč zrak v svoj napredni zračni filter in izboljšano hladilno komoro, nato pa ga takoj spremeni v vlažen in osvežujoč hladen zrak.”
Praktični preizkus je pokazal, da je zrak, ki ga naprava izpiha, ob čemer se iz nje vijejo tudi meglice orošenega zraka, res “osvežujoče hladen”, a le v neposredni bližini naprave. Uporabnik – od nje smo bili oddaljeni dobrega pol metra – hlad občuti le, če naprava zrak izpihuje v njegovo smer. A to je prijetno le prvih pet do največ deset minut, potem postane moteče in neprijetno, podobno kot neposredno pihanje klimatske naprave. Poskusili smo s preusmerjanjem izpiha zraka malo višje, malo nižje, rezultat je bil enak. Napravo smo malce premaknili in obrnili stran od nas, tako da zrak ni več pihal v našo smer – tokrat smo se pravočasno spomnili na že prej omenjeno opozorilo in jo pred premikanjem izključili iz električnega omrežja.
Čeprav smo bili pazljivi, je po ohišju spolzelo nekaj kapljic, ki so `pljusknile´ iz posode z vodo. Glede na to, da ponudnik napravo oglašuje kot `prenosno´, hkrati pa opozarja, da je “ne prenašajte, kadar je napolnjena z vodo”, je vse skupaj malce nepraktično. Pred vsakim premikanjem je torej treba najprej sprazniti posodo z vodo. To velja tudi, če jo uporabljamo v avtodomu (med postankom, seveda), v katerem je ohlajevalnik zraka menda “obvezna oprema” – če že pri nežnem premikanju iz ohišja uide nekaj kapljic, koliko bi jih šele, če bi pozabili sprazniti posodo pred nadaljevanjem vožnje.
Kakor koli, potem ko smo napravo premaknili oziroma obrnili stran od nas, neprijetnega občutka ni bilo več, skoraj povsem izgubil pa se je tudi prijeten občutek hladu, zaradi katerega smo napravo v prvi vrsti tudi kupili. Naša ocena: ohlajevalnik zraka ni nič bolj učinkovit od navadnega sobnega ventilatorja.
Preizkus v laboratoriju
Da nam ne bi kdo očital nepristranskosti in zgolj subjektivne ocene, smo napravo preizkusili še v nadzorovanem okolju laboratorija. Napravo smo za uporabo pripravili v skladu z navodili proizvajalca in naredili dva preizkusa v 15 m² velikem prostoru – pri temperaturi prostora 27 °C in s temperaturo vode v zbiralniku 22 °C, nato pa še pri temperaturi prostora 25 °C in s temperaturo vode v zbiralniku 9 °C. V prostoru smo namestili tipala za merjenje temperature, ki so bila od rešetke ohlajevalnika oddaljena 30 oziroma 60 cm.
Rezultat
V obeh primerih smo v neposredni bližini neposrednega izpiha izmerili nekoliko nižjo temperaturo, in sicer za približno tri stopinje Celzija, z oddaljenostjo od neposrednega izpiha pa je razlika ohlajanja upadala in se je občutil samo še učinek ventilacije. Na razdalji 60 cm od neposrednega izpiha smo tako izmerili le še za stopinjo nižjo temperaturo. Učinek ohlajevanja zunaj neposrednega dosega neposrednega izpiha je bil zanemarljiv – izmerjena temperatura se namreč ni razlikovala od temperature okolice.
Skupna ocena: škoda denarja!
Na naslednji preverite grafe – rezultate testiranja.
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});