Gregorjevo, ki ga praznujemo 12. marca, je slovenski tradicionalni praznik, povezan z začetkom pomladi in ljubeznijo. Pravijo, da se na ta dan ptički ženijo.
12. marec je nekoč veljal za prvi pomladni dan, saj so po starem julijanskem koledarju takrat ptice začele gnezditi, kar so ljudje razumeli kot njihovo “poročno” obdobje. Zato pravimo, da se na Gregorjevo “ptički ženijo”.
Gregorjevo je star ljudski praznik, ki izvira iz predkrščanskih časov, ko so ljudje praznovali prihod pomladi in daljšanje dneva. Praznik je poimenovan po sv. Gregorju Velikem, ki je bil papež in cerkveni učitelj. Čeprav sam svetnik ni neposredno povezan s tem praznovanjem, se je njegov god uveljavil kot simbol prehoda iz zime v pomlad. Gregorjevo je torej praznik pomladi, ljubezni in svetlobe, ki ima močne ljudske korenine in se še danes ohranja v različnih oblikah.
V preteklosti je bil 12. marec po juzlijanskem koledarju dejansko dan enakonočja in s tem prvi pomladni dan. Po prehodu na gregorijanski koledar se je enakonočje premaknilo na 21. marec, a tradicija je ostala. V krajih, kot so Tržič, Kropa in Kamna Gorica, so mojstri na ta dan ugasnili luči v delavnicah, ker je bilo od tega dne dalje dovolj naravne svetlobe za delo. V spomin na to so v vodo spuščali “gregorčke” – male ladjice ali hišice s prižganimi svečkami. To naj bi prineslo srečo in blagoslov. Dekleta pa so na Gregorjevo zjutraj pogledala v nebo – prvi moški, ki so ga zagledale, naj bi postal njihov mož. Otroci so ta dan iskali ptičja gnezda, kjer naj bi jim ptički pustili darilca.
Danes se praznik še vedno ohranja v nekaterih slovenskih krajih, predvsem z gregorčki, ki jih otroci spuščajo v vodo, ter z ohranjanjem tradicije o “ptičji poroki”. Po priljubljenosti sicer ni večji od Valentinovega, a ga mnogi vidijo kot pravo slovensko različico praznika ljubezni. ❤️
