Miha Kordiš. Znani oporečnik in nekoč glavni akter Levice, danes pa le še bleda senca tega. V bistvu je oporečnik, vsamu, kar se v Levici dogaja. Razlika je le v tem, da je bil prej tiho, sedaj, ko so ga v Levici utišali, pa je glasen.
Tako je Kordiš lastni stranki Levica, nalil čistega vina: “30.000 glasov za kampanjo, v katero je šlo 100.000 evrov, je poraz. Večji, kot šok iz zadnjih parlamentarnih volitev, kjer so bili na delu veliko močnejši zunanji dejavniki. Toliko denarja vržeš v volitve samo, če greš po mesto v EU parlamentu. Nima smisla tiščati glave v pesek, razlagati o “stabilni podpori”, pleteničiti o fantomskem taktičnem glasovanju in se tolažiti z odstotki,” je zapisal.
Če greš kot socialistična alternativa v sredino – in zraven še obračunavaš z levim krilom, lastnim aktivističnim jedrom stranke – izdajaš najbolj predan del volilne baze. Prej ali slej pride račun, ne glede na to, s koliko evri in piarovskimi fintami misliš, da si lahko pomagaš.
Podobno pove primerjava s preteklimi kampanjami. Levica je v predsedniške volitve investirala manj kot 10.000 evrov za 25.000 glasov oziroma okoli 40 centov na glas (in ama nič organizacijskega aparata). Cel red velikosti razlike, skoraj desetkratnik. V DZ volitve pred tem je šlo 2,6 evra na glas. Pri tem, da se parlamentarni rezultat prevede v proračunsko financiranje, EU pa ne.
Ubogi Kordiš, kateri bo najmanj čez dve leti očitno brez službe, sam pa nima niti minute delovne dobe v kakšnem podjetju, očitno res ne ve kaj bi. Udrihanje po lastni stranki je v bistvu vse, kar premore. Pa če tudi ima včasih še kako prav.
