Odziv na članek o črni gradnji Patrika Vlačiča!

V naše uredništvo smo dobili odziv na članek, ki smo ga objavili na našem portalu z naslovom: Preiskava črne gradnje Patrika Vlačiča (SD) v slepi ulici?

Odziv na pojasnila Patrika Vlačiča

Odzivam se na pojasnila Patricka Vlačiča, da je bilo gradbeno dovoljenje za hišo, v kateri živi, zakonito, saj je skrajno zavajajoče. Po določbi takrat veljavnega 1. odstavka 123. člena prehodnih in končnih določb ZGO-1B (Zakona o graditvi objektov) pomeni pojem nadomestna gradnja odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega. Tako imenovana nadomestna gradnja mora biti, ne glede na določbe v prostorskem aktu, po velikosti in namembnosti enaka odstranjenemu objektu. Ob upoštevanju nespornega dejstva, da obravnavana nadomestna gradnja po velikosti ni bila enaka odstranjenemu objektu (tloris prejšnjega Vlačičevega objekta je bil največ cca 30m2), se šteje da je šlo za NOVOGRADNJO, ki je po prvem odstavku 13. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonar-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v Občini Piran (v nadaljevanju splošni PUP) na območju razpršene gradnje PREPOVEDANA. Zato je bilo Vlačičevo gradbeno dovoljenje izdano na nezakonit način oziroma “na črno” saj Zakon takšne gradnje, kot si jo je omislil Vlačič, ne dopušča, ne glede na določila lokalnega akta.


Prilagam tudi gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano na očeta Patricka Vlačiča, g. Vilija Vlačiča, na katerega je Patrick Vlačič prenesel zemljišče z hišo št. 466/2 k.o. Sečovlje. Iz GD je razvidno, da naj bi bila parcela št. 466/2 k.o. Sečovlje v planski celoti Slami (glej priponko GD.pdf), kar pa ne drži. Parcelna številka 466/2, k.o. 2632 Sečovlje, leži na območju Seče in ne v zaselku Slami, ki sodijo v k.o. 2633 Raven.

Gre za “pomoto”, ki naj bi odgovornim v primeru razkritja “opravičila” izdajo sicer nezakonitega GD. Zaselek Slami se namreč ne nahaja na območju t.i. razpršene gradnje. Novogradnje so kot rečeno, v skladu s 13. členom PUP-a na območju razpršene gradnje prepovedane, nikakor pa te niso prepovedane npr. v zaselkih. Gre seveda za “napako”, ki se nenamerno ne bi smela dogoditi. Zlasti zaradi naslednjih razlogov:

  • Primer parcele Patricka Vlačiča, njena lega in problematika je na UE Piran in v Občini Piran splošno znan. Nemogoče je, da bi uradnica, ki je konkretni primer obravnavala in dela že desetletja pri izdaji GD v Občini Piran ter z lahkoto prepozna lokacije zemljišč že na podlagi posamezne parcelne številke in navedbe katastrske občine, storila takšno napako. Gre za popolnoma različni lokaciji, celo za različni katastrski občini, ki sta medsebojno oddaljeni več kilometrov narazen (glej priponko Slami.pdf). Nemogoče je, da uradnica, ki je ta primer obravnavala, ne bi preverila, na kateri planski celoti leži parcelna številka 466/2 k.o. Sečovlje, saj je to osnovno in ključno opravilo uradnika pri izdaji vsakega GD. Nemogoče je, da bi uradnica Vlačičevo zemljišče po naključju uvrstila v zaselek, čeprav to zemljišče dejansko leži na območju razpršene gradnje. Nemogoče je, da Ivan Seljak, načelnik UE Piran, ki je izdal Vlačičevo sporno GD (Seljak je takrat osebno opravljal hkrati tudi vlogo vodje oddelka za okolje in prostor, zato se je tudi na operativni ravni ukvarjal s tem primerom), ne bi vedel, kje leži Vlačičevo zemljišče, saj gre dejansko za njegovega soseda. Hiša, ki jo je Ivan Seljak zgradil na podlagi nezakonitega GD, leži nedaleč stran od hiše, za katero je Ivan Seljak Vlačiču izdal prav tako nezakonito GD. Pri navedeni maškaradi je potrebno upoštevati, da je za zaselek Slami leta 2015, ko je bilo izdano Vlačičevo sporno GD, zaradi njegove odmaknjenosti in izjemne izoliranosti (glej priponki Slami2.png in Slami2.pdf) vedela le peščica dobro podučenih posameznikov (npr. uradnikov na UE Piran). Zaselek Slami takrat še ni bil tako razvpit znane zaradi črne gradnje nekega gradbinca, kakor je npr. danes. Zato bi bilo leta 2015 skorajda nemogoče ugotoviti, da območje okoli Vlačičeve hiše (parc. št. 466/2 k.o. Sečovlje) dejansko ni zaselek Slami. Navedeno kaže, kako skrbno je bilo sestavljeno Vlačičevo GD in kako skrbno je bil s strani odgovornih oseb na UE Piran izbran prav zaselek Slami.
  • Upravna enota Piran je že obravnavala vlogo za izdajo GD, ki ga je zaprosil pred tem Patrick Vlačič. Takrat je UE Piran zavrnila izdajo GD. UE Piran ima računalniško voden dokumentarni sistem, ki omogoča iskanje vseh izdanih odločb UE Piran in drugih dokumentov za posamezno parcelno številko po parcelnih številkah. Zagotovo se taka “napaka” ni zgodila v primerih predhodno izdanih a zavrnilnih odločbah GD za isto parcelno številko.
  • Upravna enota VEDNO preuči odločbe in ostalo dokumentacijo, ki se vodijo za konkretno parcelno številko. Zato je NEMOGOČE, da UE Piran ne bi predhodno preučila prej izdane odločbe, ki jih je UE Piran celo sama izdala. Zgodovina izdanih GD se vedno preveri po parcelnih številkah (vključno z morebitnimi preštevilčenimi parcelnimi številkami) prav z namenom, da ne bi prišlo do napak in kontradiktornih odločb za isto parcelno številko.
  • Upravna enota v primeru zahteve po izdaji GD za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo najprej VEDNO preuči velikost stavbnega dela parcele, saj je v 20. členu splošnega PUP-a, ki opredeljuje, da mora biti velikost stavbnega dela parcele v primeru izdaje GD praviloma 600 m2 na ravnem ali 800 m2 na nagnjenem terenu. Vlačičeva parcela (št. 466/2 k.o. Sečovlje) je vključno z kmetijskim delom parcele velika zgolj 272m2 (bistveno manj kot je minimalnih 600m2) zato je izdano GD za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo nezakonito. Zagotovo je bil presežen 10% dovoljeni volumen prejšnjega, prvotnega objekta, kot je to še omogočala takratna zakonodaja. Iz primerjav prejšnjega in novega objekta je jasno, da je šlo za postavitev povsem novega objekta, ki z predhodnim objektom ni imel po obliki, volumnu in položaju nobene zveze s prejšnjim, starim objektom (glej fotografijo starega objekta). Dejansko je šlo za novogradnjo, ki je na območju razpršene gradnje v skladu z 13. členom splošnega PUP-a prepovedana. Povsem logično je, da je bilo v prejšnjih (zavrnilnih) odločbah za GD na isti parcelni številki to jasno poudarjeno.
  • Na UE Piran pri tako pomembnem področju ni učinkovitih nadzornih mehanizmov, ki bi preprečevali takšne “napake”. Popolnoma nesprejemljivo je, da je načelnik UE Piran hkrati tudi vodja oddelka za okolje in prostor. Načelnik UE Piran je torej v dvojni vlogi, najprej je v operativno-strokovni vlogi v samem oddelku (pripravljalec gradiva) in nato še v vlogi predstojnika UE Piran, ki izda odločbo oz. GD. Zaradi dvojne vloge ene in iste osebe je ena oz. strokovna raven nadzora, ki bi morala biti neodvisna, suspendirana. Druga raven, ki izdaja odločbo (predstojnik oz. načelnik UE Piran), pa ima bistveno večjo moč vplivanja oz. odločanja, kot bi to izhajalo zgolj iz načelniške funkcije, kar je najmanj resna sistemska napaka (verjetno gre tudi za nasprotje interesov?). Gre torej za dolgoletno in svojevrstno piransko posebnost, prav in zgolj na področju okolja in prostora, kjer se izdaja gradbena dovoljenja, kar zagotovo ni naključje. Vendar se temu v Piranu nihče več ne čudi, saj postajajo zlorabe na področju prostora v piranski občini vse bolj samoumevne. Zagotovo pa bi se marsikdo začudil, če bi npr. načelnik UE Piran brez dodatnega plačila vodil hkrati še npr. Oddelek za občo upravo in skupne zadeve?!? Takšno sistemsko anomalijo bi moralo takoj preprečiti Ministrstvo za okolje (MOP) in Ministrstvo za javno upravo (MJU), posebno pozornost pa bi morali temu posvetiti tudi organi pregona.

Zanimivo bi bilo od UE Piran zahtevati vse izdane odločbe za parc. št. 466/2 k.o. Sečovlje. Morda je odločbo, s katero je UE Piran Vlačiču pred časom zavrnila izdajo GD, pripravila celo ista uradnica UE Piran?

Prav tako bi bilo od UE Piran zanimivo zahtevati pojasnilo, kako bo ta ukrepala zoper osebe, ki so sodelovali pri izdaji nezakonitega GD, ki je bilo izdano Vlačiču. Takšne “napake” se ne zgodijo po naključju, temveč z naklepom. Zlasti ne v primerih, ki so povezani z izjemno visokimi vrednostmi (taka hiša zlahka doseže vrednost v višini 1 moi EUR) in osebami, ki so imele oz. imajo izjemen vpliv in moč.  Zato gre za sum kaznivega resnega kaznivega dejanja, ki bi ga po uradni dolžnosti morali raziskati pristojni organi, policija (NPU) in tožilstvo. je zapisal Peter Cimerman.

Preberite tudi!

Preiskava črne gradnje Patrika Vlačiča (SD) v slepi ulici?

Facebook
Twitter
LinkedIn

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.