Na južnem obrobju Maribora stoji očarljiv grad, imenovan dvorec Betnava. Območje, na katerem grad stoji, vsebuje zanimive kulturno-zgodovinske sledi, ki so jih skozi stoletja puščali ljudje in dogodki.
Območje dvorca je bilo poseljeno že v prazgodovinskem in kasneje v antičnem času, o čemer pričajo tudi arheološke najdbe. Ljudsko izročilo omenja, da je pod zemljo pogreznjeno »Belo mesto«, vendar to ni bilo nikoli raziskano in dokazano.
Manjši grad Betnava je prvič omenjen leta 1319. Bil naj bi last viteške oziroma grofovske družine Betnavskih (von Winden), po katerih je tudi dobil ime. Na ohranjenih listinah ga sicer najdemo zapisanega v raznih oblikah kot so Windenaw, Wintenaw, Witnaw in Wittenaw. Konec 16. stoletja, med razcvetom protestantizma, je grad prerasel v utrjeno renesančno graščino s štirimi obrambnimi stolpi in vodnim jarkom, katero so grofje Herberstein spremenili v protestantsko postajo s kapelo in pokopališčem.
Leta 1685 je graščina pogorela, obnovitvena dela pa so potekala med letoma 1730 in 1780. Pri obnovi so se zgledovali po dunajski arhitekturi, ta pa se je takrat navduševala nad florentinskim poznobaročnim slogom Tako je bila graščina preoblikovana v baročni dvorec, bogato okrašen z rizaliti, horizontalinimi pasovi, pilastri in vertikalnimi okni. Slavnostna dvorana je bila poslikana leta 1784 z baročno iluzionistično arhitekturo, dopolnjeno z alegoričnimi prizori.
Dvorec je menjalo veliko plemiških rodbin, med pomembnejšimi pa so bili rodbina Herberstein, Khiessl, Ausperg, Ursini-Rosenberg, Szekely, Brandis in Dürr. Čeprav je škofija dvorec jemala v najem že desetletja prej, je postal dvorec leta 1863 letna rezidenca mariborsko – lavantinskih škofov. Po drugi svetovni vojni je z njo upravljal Agrokombinat Maribor, po denacionalizaciji pa je zopet prešel v cerkveno last. Ta je vanj postavila sedež mariborske nadškofije ter tudi Muzej Nadškofije Maribor.
Nasproti dvorca se nahaja park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Park gradu Betnava je bil lepo urejeno območje, obdano z vodnim kanalom, ki so ga zaznamovale številne sprehajalne poti, lesen most ter klopi za počivanje in uživanje v idiličnem naravnem okolju katerega zaznamuje več stoletij stara platana, ki se razprostira visoko v nebo.
Betnavski dvorec in park sta izjemna baročna celota, ki je ena redkih na območju Slovenije. Skupaj z arheološkim najdiščem Betnava se uvrščata med kulturne spomenike državnega pomena. Žal se je leta 2007 mariborska nadškofija odločila, da bo dvorec prenovila. Posel se je klavrno končal in nekdaj čudovita lokacija za številne poroke, zakonske obljube in druge prireditve je bila obsojena na žalosten propad.
L.M.
