Gregor Golobič velja za z oblastjo najbolj obsedenega slovenskega politika. Potem, ko je propadel kot poslanec, minister in ko je propadla njegova stranka ZARES, v ozadju na veliko šušmari?
Šušmarjanje Gregorja Golobiča v slovenskih medijih
Golobič je na vrhuncu politične moči, ko je vlado vodila sedaj že propadla LDS, nadzoroval gospodarstvo, še raje pa slovenske medije, ki jih je obvladoval s tokom oglaševalskega denarja iz monopolnih državnih podjetij. Pri tem je zanimivo, da kljub brutalnim posegom v medije, s strani Društva novinarjev Slovenije, novinarjev ter urednikov nikoli ni bil obtožen vmešavanja v uredniško politiko in poskusom političnega podrejanja. Na Golobičeve predrzne posege so opozarjali le redki.
[color-box color=”blue”] S kontrolo medijev naj bi bil tako rekoč obseden, je pisal Požareport in pojasnil, da so bili časi, ko se kot novinar skoraj nisi mogel zaposliti, če z njim nisi imel nobenih vez, mediji pa brez njegovega soglasja niso mogli dobiti oglaševalnih pogodb s podjetji v državni lasti. [/color-box]
Primer plačevanja novinarjev z davkoplačevalskim denarjem je primer Nataše Briški. Požareport je pisal tudi o tem, da je Golobič kar iz pisarne Bojana Petana, predsednika uprave Dnevnika in DZS, po telefonu narekoval članek o zavarovalnici Vzajemna. Narekoval ga je Gregorju Repovžu, ki je bil takrat še novinar časopisa Delo, kasneje pa je postal odgovorni urednik Mladine. Petan je veljal za Golobičevega političnega zaveznika, slednji mu je namreč omogočal, da je brez zakonsko določene ponudbe in prodaje ter brez javnega razpisa prišel do večinskega deleža v časopisni družbi. V času, ko je družba DZS v lasti Bojana Petana odkupila delnice Dnevnika v lasti državnih skladov, je bil Petan predsednik LDS v občini Brežice, piše portal Nova24TV.
Oddaja Trenja je bila Golobiču trn v peti ?
Golobič pa se ni ukvarjal le z RTV-jem, pač pa je imel svoje lovke tudi na komercialni televiziji. Oddaja Svet je prva objavila dokumente o poštnih nabiralnikih Ultre v Amsterdamu, iz katerih je bilo razvidno, da je eden od solastnikov tega zagorskega podjetja tudi Golobič. S tem in še z nekaterimi drugimi razkritji, si je oddaja Trenje nakopala jezo vladajoče oblasti. Oddajo Trenja na POP TV so kmalu za tem ukinili, Bojan Traven, ki je bil takrat odgovorni urednik Kanala A je potrdil, da so bili za tem politični razlogi. Najhujši pritiski so se dogajali ravno v času v času afer Ultra in bulmastifi. Združenje novinarjev in publicistov je že v poročilu za leto 2009 zapisalo, da je: “Največji problem svobode tiska v Sloveniji premajhna pluralnost medijev, saj uredniške politike največjih slovenskih časopisov podpirajo leve vladajoče stranke.
Afera bulmastifi je škodovala Golobiču?
Spomnimo, afera bulmastifi je imela tudi politične posledice, saj je pomenila začetek političnega zatona takratne notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal. Skratka, vodstvo družbe Pro Plus je potem prekinilo pogodbo Bojanu Travnu, z njim pa je solidarno odšel tudi Uroš Slak. Podobno kot so oddajo Trenja najbolj kritizirali vodilni funkcionarji stranke Zares, je v intervjuju za Dnevnik nekdanji visokošolski minister televizijo Kanal A uvrstil med “medijsko kanalizacijo” skupaj s tednikom Reporter, dnevnikom Finance in spletnim portalom Požareport.
Danes mediji ne počenjajo nič drugače, oziroma delajo po nareku drugih, zunanjih vplivov. Še posebej sta levici naklonjena POP TV in RTV SLO, iz kadrov, ki jih je prej “sprobal” tudi Gregor Golobič? Pa naj še kdo reče, da Golobičeve lovke ne segajo v slovenskko politiko še danes?
PM
