Ameriški javni dolg in delniški tečaji družno proti vrhu

V ZDA so se v preteklem tednu stopnjevala pogajanja za dvig omejitve javnega dolga, ki se naglo približuje zgornji meji, postavljeni pri 31,4 bilijona dolarjev. V primeru, da do dviga ne bo prišlo, bo po besedah ameriške ministrice za finance Janet Yellen, ZDA 1. junija zmanjkalo denarja za plačila obveznosti. Kljub omenjeni problematiki so se nekateri delniški indeksi znašli na devetmesečnih vrhovih.

Kar bi načeloma morala biti zgolj tehnična sprememba – spomnimo, ZDA so do sedaj zgornjo mejo javnega dolga od leta 1960 dvignile že 78-krat – se vse bolj sprevrača v nelagodno bitko s časom in potencialnimi neslutenimi posledicami morebitnega bankrota največjega svetovnega gospodarstva. Razlog, da omenjena zagata ne straši udeležencev na finančnih trgih, najbrž tiči v podobnosti z že videno situacijo iz avgusta 2011, ko je dogovor o zvišanju zgornje meje dolga bil dosežen tako rekoč »pet pred dvanajsto«. Tudi tokrat vlagatelji računajo, da si nihče izmed politikov konec dneva ne želi bankrota lastne države zaradi politično določene meje javnega dolga. Tečaji ameriških delnic so se v preteklem tednu zvišali predvsem v luči visoke perspektive razvoja umetne inteligence in novih tehnoloških prebojev. Vse bolj vroče postajajo tehnološke delnice in sektor polprevodnikov, saj je vrednost indeksa samo v preteklem tednu v ZDA porasla za 8,24 %. Nekatere delnice, ki so bile poraženke preteklega leta, kot je na primer Nvidia, ki je lani izgubila skoraj 50 % vrednosti, so se v letošnjem letu podražile že za več kot 100 %. Nekoliko se je polegel tudi nemir okoli regionalnih bank, potem ko je Western Alliance Bancorp objavil podatek, da se je obseg depozitov v drugem četrtletju do sedaj zvišal za 2 milijardi dolarjev. Vodilni ameriški delniški indeks S&P 500 je tako teden končal tik pod mejo 4.200 točk, kar je najvišje po avgustu lani, na devetmesečnem vrhu se je znašel tudi tehnološki indeks Nasdaq. V petek pa so vlagatelji budno spremljali govor predsednika ameriške centralne banke (Fed), ki je bil glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer previdnejši. Jerome Powell je namreč izpostavil, da je trenutna obrestna mera že restriktivna in da je dejanski vpliv trenutne obrestne mere in bančnega stresa negotov. Konec tedna so se posledično pričakovanja za dvig obrestne mere na junijskem zasedanju znižala na 25 %.

V Evropi pa je ob odsotnosti energetske krize Evropska komisija zvišala napovedi o gospodarski rasti v evroobmočju z 0,9 % na 1,1 % v letošnjem letu in z 1,5 % na 1,6 % za prihodnje leto. Na drugi strani sicer aktualne makroekonomske objave kažejo nekoliko drugačno sliko, saj je proizvodnja v evroobmočju v mesecu marcu glede na predhodni mesec upadla za 4,1 %, na letni ravni pa za 1,4 %. Negotovosti pritrjuje tudi nemški ekonomski inštitut za raziskave ZEW, ki je poročal, da je razpoloženje vlagateljev upadlo tretji mesec zapored in je po koncu preteklega leta ponovno v negativnem območju. Veliko dela prav tako čaka še ECB, saj sta podatka o splošni inflaciji pri 7 % in jedrni pri 5,6 % ostala nespremenjena glede na marčevsko objavo in nakazujeta, da je pot proti ciljnima 2 % še dolga. Kljub temu pa evropski delniški indeksi, kot sta na primer nemški DAX in francoski CAC 40, na krilih nizkih cen plina in obuditve kitajskega povpraševanja nadaljujejo z doseganjem novih najvišjih vrednosti.

Od razvitih delniških trgov ne gre pozabiti na Japonsko, kjer so vrednosti vodilnih delniških indeksov Nikkei 225 in Topix prav tako na 33-letnih vrhovih, k čemur so pretežno prispevale dobre četrtletne objave poslovnih rezultatov podjetij, kakor tudi vse več zanimanja za japonske delnice s strani tujih vlagateljev. Spodbuden je tudi podatek, da je japonsko gospodarstvo v prvem četrtletju zraslo za 1,6 %, kar je več od pričakovanj. Kljub 3,4 % letni inflaciji, ki je za to državo neznačilno visoka, pa japonska centralna banka vsaj zaenkrat še vedno kaže zavezanost ohlapni monetarni politiki. Do spremembe na političnem parketu pa bi lahko prišlo v Turčiji, kjer bo v nedeljo potekal drugi krog predsedniških volitev. Volivci v prvem krogu nobenemu od kandidatov niso namenili večine in v ponedeljek po volitvah so cene turških delnic padle do te mere, da je bilo trgovanje nekaj časa celo ustavljeno. V nadaljevanju tedna pa se niso uspele v celoti pobrati in teden so v petek zaključile 6,32 % nižje. Vlagatelji se namreč bojijo nadaljevanja nekonvencionalne ekonomske politike dolgoletnega predsednika Erdogana.

Naročnik promocijskega članka je NLB Skladi d.o.o.

VREME

Maribor
delno oblačno
84%
1km/h
28%
19°C
21°
18°
20°
Sat
17°
Sun
16°
Mon
16°
Tue
16°
Wed

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.