Borze v preteklem tednu: Delnice pridobile na krilih pričakovanih prihodkov iz naslova razvoja umetne inteligence

Pretekli trgovalni teden so zaznamovala pogajanja ameriških politikov o dvigu zgornje meje javnega dolga. Kljub dodatnim inflacijskim skrbem so tehnološke delnice na krilih Nvidie poskrbele za močan zaključek tedna.

v EUR Donosnost v zadnjem tednu*
(19. 5. 2023 – 26. 5. 2023)
Donosnost letos*
(31. 12. 2022 – 26. 5. 2023)
Svet – MSCI World +0,47% +9,74%
ZDA – S&P 500 +1,29% +10,20%
Evropa – DJ STOXX 600 -1,45% +10,99%
Japonska – Topix -1,80% +6,91%
Trgi v razvoju – MSCI Emerging markets +0,53% +2,53%
  • vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, Vir: Bloomberg

Glavni ameriški delniški indeksi so teden začeli previdno, saj je trg pozorno spremljal znake napredka v pogajanjih o dvigu zgornje meje javnega dolga. Skozi celoten teden se je zdelo, da je napredek omejen, zaradi česar so vlagatelji zahtevali višje premije za držanje državnega dolga, zlasti tistega z največjim tveganjem neplačila. Tako se je donosnost kratkoročnih zakladnih menic z zapadlostjo 1. junija še naprej zviševala in se v sredo povzpela nad 6,8 %, medtem ko je donosnost tistih menic z zapadlostjo le dva dni prej, 30. maja, padla pod 1,9 %. Znaki ponovnega zagona v pogajanjih so nato v petek spodbudili rast cen delnic. Čez vikend pa je vlagatelje razveselila novica o načelnemu dogovoru o dvigu meje, ki sta ga sklenila Joe Biden in Kevin McCarthy. Končna verzija dogovora bo v sredo šla na glasovanje v kongres, kjer jo morata potrditi obe strani. V četrtek so v ZDA pozitivno presenetili gospodarski podatki, vključno z višjim BDP v prvem četrtletju (1,3 %) od pričakovanega (1,1 %) in manjšim številom prošenj za nadomestilo v primeru brezposelnosti (229 tisoč) od pričakovanega (245 tisoč). Hkrati je osebna
potrošnja aprila poskočila za 0,8 %, kar je skoraj dvakrat več od pričakovanj (0,5 %). Tedenske dobičke so sicer omejili negativni podatki o inflaciji. Osnovni indeks cen osebnih izdatkov (PCE), ki velja za prednostno merilo inflacije ameriške centralne banke (Fed), se je aprila zvišal za 0,4 %, kar je rahlo preseglo pričakovanja analitikov (0,3 %). Tudi na medletni ravni se je indeks rahlo zvišal, z marčevskih 4,6 % na 4,7 %, kar kaže, da ni bilo želenega napredka pri zniževanju inflacije. Vlagatelji posledično ponovno predvidevajo še eno povišanje obrestne mere za četrt odstotne točke v okviru naslednjih dveh zasedanj Fed-a. Sredi tedna pa je za pozitivno mero razpoloženja vlagateljev poskrbela družba Nvidia, najvrednejši proizvajalec čipov na svetu, z objavo, da zaradi rastočega povpraševanja po njihovih produktih v času razcveta umetne inteligence (AI) povečujejo napoved prodaje krepko nad pričakovanja Wall Streeta. Cena delnice je poskočila za 24 %, kar je podjetje pripeljalo na rob 1 bilijona dolarjev tržne kapitalizacije. K optimizmu je pripomogla tudi družba Marvell Technology, ki je pridobila 27 %, ko je napovedala, da se bodo prihodki zaradi umetne inteligence v letu 2024 vsaj podvojili v primerjavi z letom prej.

Na stari celini je najbolj odmevala novica, da je nemško gospodarstvo zapadlo v tehnično recesijo. Potem ko se je bruto domači proizvod v zadnjem lanskem četrtletju skrčil za 0,5 %, se je letos v prvih treh mesecih zmanjšal za 0,3 %, kar je popravek navzdol od prvotne ocene o ničelni rasti, ki sedaj odraža večji upad potrošnje gospodinjstev. Inflacija v Združenem kraljestvu se je aprila upočasnila z marčevskih 10,1 % na letno stopnjo 8,7 %, saj je lanskoletni skok cen energentov izpadel iz letne primerjave. Vendar pa se je osnovna inflacija s 6,2 % zvišala na 6,8 %, najvišjo raven v zadnjih 21 letih, kar je spodbudilo tržna pričakovanja o trinajstem zaporednem zvišanju obrestne mere s strani angleške centralne banke v juniju. Svetla točka je bil grški delniški trg, saj je na nedeljskih parlamentarnih volitvah slavil predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis. Kljub temu, da mu je nekoliko zmanjkalo do absolutne večine v parlamentu, vlagatelji pričakujejo, da se bo naložbam prijazna politika nadaljevala in indeks atenske borze (ASE) je poskočil na najvišjo raven v skoraj desetletju.

Na Japonskem so spodbudni gospodarski podatki v začetku tedna popeljali indeks Nikkei 225 do najvišje vrednosti v zadnjih 33 letih. Japonska proizvodna dejavnost se je maja prvič po sedmih mesecih povečala. Na drugi strani pa je kitajski delniški indeks Hang Seng padel na najnižjo vrednost po decembru lani. Namreč v drugem največjem svetovnem gospodarstvu se razpoloženje še naprej slabša in vlagatelje skrbi, da kitajsko gospodarstvo izgublja zagon, ki ga je pridobilo s po-pandemskim okrevanjem. Nedavni podatki sicer kažejo, da se bo rast BDP v letošnjem letu približala vladnemu cilju v višini približno 5 %, kar pa je nižje od optimističnih pričakovanj, ki so se oblikovala v začetku leta.

Jan Drab, finančni analitik

Opozorilo: Ta dokument je pripravila in izdala družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska ulica 48, Ljubljana, [email protected], ki je nadzorovana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 11. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 77/2018 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZTFI-1), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta. Dokument prav tako ne pomeni naložbenega priporočila iz 20. člena Uredbe o zlorabi trga (Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga, v nadaljevanju: Uredba o zlorabi trga). Informacije so bile pridobljene na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere avtor meni, da so verodostojne, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 7. členu Uredbe o zlorabi trga. Družba NLB Skladi ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Omenjeni podatki v tem dokumentu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javne ponudbe vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družba NLB Skladi je in bo sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem dokumentu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi in portfelji strank gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki jih upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Oseba, ki v tem dokumentu podaja mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njo povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investira tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podaja mnenja. Razmnoževanje prispevka, delno ali v celoti, brez izrecnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.

Avtor prispevka je Jan Drab, finančni analitik.

Oglaševalska vsebina

VREME

Maribor
pretrgana oblačnost
93%
16%
14°C
15°
13°
13°
Mon
16°
Tue
17°
Wed
20°
Thu
20°
Fri

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.