Na nedavni novinarski konferenci je poslanec Franc Breznik spregovoril o nezadvidljivem položaju slovenskega gospodarstva, saj aktualna vlada duši podjetniški razvoj, kar posledično močno vpliva na blaginjo prebivalcev Slovenije in predstavlja rdeči alarm gospodarskemu napredku.
Kot je uvodoma opozoril Franc Breznik, se je po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat obseg storitev v državah z evrom na mesečni ravni povečal za 1 odstotek, v celotni EU pa kar za 1,1 odstotka. Podatki za letno raven kažejo letno raven rasti, ki je 4,8 odstotna. V obeh primerih so podatki za Slovenijo pod povprečjem in kažejo na zaostanek na mesečni in letni ravni. Slovenija je na mesečni ravni zabeležila največji padec obsega storitev, saj se je le-ta skrčil za 1,9 odstotka. Pomembnost teh podatkov je za Slovenijo izjemna, saj kaže tako obseg storitev kot kondicijo gospodarstva, zajema vzdušje potrošnikov kot robustnost industrije. Alarmantni so tudi podatki Evropskega statističnega urada na področju industrijske proizvodnje, saj je Slovenija leta 2023 zabeležila 10,2 odstotno znižanje industrijske proizvodnje in doživela največji padec med državami članicami EU, tako na mesečni kot letni ravni.
.@FrancBreznikSDS: Marca 2024 je Slovenija izvozila za 5,1 mrd € blaga, kar je 2,1 % manj kot lani, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 6,1 % na nekaj manj kot 5,1 mrd €. Slovenija ima enega najvišjih davčnih primežev v OECD, kar negativno vpliva na konkurenčnost in obremenjuje… pic.twitter.com/HuEdG9mia7
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 29, 2024
V nadaljevanu je Breznik poudaril, da v Slovenski demokratski stranki že od konca leta 2022 opozarjajo na zaskrbljujoč trend gospodarskih kazalcev, ki jih lahko povežemo s korelacijo med prevzemom oblasti s strani vlade dr. Roberta Goloba ter drastičnim padcem storitev in proizvodnje.
Eden od alarmantnih podatkov je tudi ta, da Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD Slovenijo uvršča Slovenijo v skupino držav članic EU z najvišjo obremenitvijo plač in nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. Davčni primež je delež prispevkov delodajalca in zaposlenega ter dohodnine v povprečni bruto plači. V Sloveniji je bil davčni primež v letu 2023 precej višji od povprečja držav članic. Za posameznika brez otrok in s povprečno plačo je znašal 43,3 odstotka, kar nas uvršča na sedmo mesto.
OECD nas ne opozarja samo na plačevanje visokih prispevkov v Sloveniji, ampak nazorno prikaže tudi nadpovprečne obdavčitve. Slovenski delavec namenja bistveno več od povprečja za prispevke. Prispevki delavca v stroških dela so namreč lani v Sloveniji znašali 19 odstotkov, prispevki delodajalca 13,9 odstotka, dohodnina pa 10,4 odstotka. Po deležu stroškov dela se tako uvrščamo na drugo mesto med državami OECD. Državljanu Slovenije od povprečne slovenske plače ostane le 64 odstotkov bruto plače. Če podatke primerjamo s sosednjo Hrvaško, od povprečne hrvaške plače zaposlenemu ostane 68 odstotkov, v Avstriji zaposlenemu ostane 70 odstotkov. Vedno glasnejša so tudi opozorila s strani podjetnikov in obrtnikov, ki pa vedno znova naletijo na gluha ušesa.
Ob sklepu je Franci Breznik izrazil poziv vladi Roberta Goloba, naj prisluhne slovenskemu gospodarstvu, ki zaradi ukrepov vlade posluje v ekstremni negotovosti. Upajmo le, da Golob ne bo spet gluh za predloge.
