V 1. četrtletju 2019 je imelo v celotni Sloveniji dostop do interneta 89 % gospodinjstev, v katerih je bila vsaj ena oseba stara 16–74 let. Na ravni kohezijskih regij je bilo stanje tako: v vzhodni Sloveniji je imelo dostop do interneta 87 % gospodinjstev, v zahodni Sloveniji pa 92 % gospodinjstev. V celotni Sloveniji je internet redno uporabljalo 83 % oseb, starih 16–74 let; v vzhodni Sloveniji je bilo takih oseb 80 %, v zahodni Sloveniji pa 87 %. Najmanj rednih uporabnikov interneta je bilo med starejšo generacijo: med 55–64-letniki jih je bilo 70 %, med 65–74-letniki pa 47 %.

Med 16–74-letniki v Sloveniji brez digitalnih veščin manj kot petina

Osnovni pogoj za sodelovanje v digitalni družbi so poleg dostopa do interneta tudi digitalne veščine, tj. spretnosti, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih storitev. Kako zelo pomembno je obvladovanje digitalnih veščin, se je pokazalo prav zdaj, v času pandemije koronavirusa. IKT nam v teh posebnih razmerah omogoča, da vzdržujemo socialno razdaljo, hkrati pa vseeno ohranjamo stike z najbližjimi, da številne aktivnosti izvedemo prek interneta in da delovne obveznosti opravljamo od doma.

Ločimo 4 skupine digitalnih veščin: informacijske veščine, komunikacijske veščine, veščine za reševanje problemov in veščine za uporabo programske opreme. Stopnjo obvladovanja oz. razvitost posamezne skupine digitalnih veščin pri posamezniku merimo z uporabo oz. izvedbo posamezne aktivnosti v okviru vsake skupine digitalnih veščin, ki jo izvedejo posamezniki, izrazimo pa jo s štirimi opisnimi ocenami: zelo dobro razvite (digitalne veščine), osnovne (digitalne veščine), pomanjkljive (digitalne veščine), brez (digitalnih veščin).

V letu 2019 je bilo v Sloveniji med 16–74-letniki 31 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v 2017: 30 %), 24 % z osnovnimi (enako kot v 2017), 28 % s pomanjkljivimi (v 2017: 24 %) in 17 % brez digitalnih veščin (v 2017: 22 %). V celotni EU-28 je bilo prvih (zelo dobro) 33 %, drugih (osnovno) 25 %, tretjih (pomanjkljivo) 28 % in četrtih (brez) 14 %.

Delež oseb brez digitalnih veščin se v Sloveniji zmanjšuje. V 2019 jih je bilo med 65–74-letniki 54 % (v 2017: 61 %), med 55–64-letniki 32 % (v 2017: 44 %), med 45–54-letniki 10 % (v 2017: 18 %), med 35–44-letniki 5 % (enako kot v 2017), med 25–34-letniki 2 % in med 16–24-letniki 1 %.

Obvladovanje digitalnih veščin med osebami v posamezni starostni skupini na splošno, Slovenija, 2019

Med brezposelnimi brez digitalnih veščin manj kot tretjina

Z digitalizacijo gospodarstva je postalo obvladovanje digitalnih veščin ena ključnih zahtev v poklicnem življenju. V 2019 je bilo v Sloveniji med zaposlenimi in samozaposlenimi 38 % oseb z zelo dobro razvitimi digitalnimi veščinami (v EU-28: 40 %), 31 % z osnovnimi (v EU-28: 28 %), 25 % s pomanjkljivimi (v EU-28: 26 %), 6 % pa jih je bilo neveščih ravnanja z digitalno tehnologijo oz. brez digitalnih veščin (kar je bilo enako kot v EU-28).

Stanje v 2019 med brezposelnimi v Sloveniji: 11 % jih je digitalne veščine obvladovalo zelo dobro (v EU-28: 22 %), 23 % jih je obvladovalo le osnovne digitalne veščine (v EU-28: 24 %), 36 % jih je te veščine obvladovalo pomanjkljivo (v EU-28: 35 %), 30 % pa jih je bilo brez digitalnih veščin (v EU-28: 19 %).
Katere aktivnosti sestavljajo posamezno skupino digitalnih veščin in koliko odstotkov 16–74-letnikov izvaja vsako od teh aktivnosti?

Informacijske veščine obvladujemo najbolje

Informacijske veščine nam omogočajo prepoznavanje, iskanje, pridobivanje, shranjevanje in analiziranje digitalnih informacij ter presojanje njihove pomembnosti in namena.