Ko je kanadsko-avstrijska multinacionalka Magna pred mesecem dni sporočila, da bo zaustavila proizvodnjo v lakirnici v Hočah, se je zavezala, da bo slovenski državi vrnila 18,6 milijona evrov pomoči, a s tega verjetno ne bo nič?
Trije največji krivci, ki so se zavzeli za Magno v Hočah so Miro Cerar, takratni predsednik vlade, Zdravko Počivalšek, takratni minister za gospodarstvo in župan Hoč (kateri je župan še sedaj) Marko Soršak. Famozne Magne pa danes tako rekoč ni več. Ljudje so na cesti, pa tudi odškodnine Sloveniji naj nebi plačal nihče?
Ko je kanadsko-avstrijska multinacionalka Magna pred mesecem dni sporočila, da bo zaustavila proizvodnjo v lakirnici v Hočah, se je zavezala, da bo slovenski državi vrnila 18,6 milijona evrov pomoči. Gre za denar, ki ga je Magna prejela po pogodbi o izvedbi strateške investicije. Jeseni 2017 jo je podpisal takratni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja je pogodbo pridobil portal Necenzurirano.
Toda nekdanja vlada Mira Cerarja, ki je za projekt v Hočah spisala posebni zakon, je šla tudi v tem pogledu zelo na roko Magni. Iz pogodbe smo namreč ugotovili, da:
– države nobeno določilo iz pogodbe neposredno ne varuje pred predčasno ukinitvijo proizvodnje v Hočah.
– bi lahko Magna celo obdržala 18,6 milijona evrov pomoči, ki jo je prejela od slovenske države. To bi se zgodilo, če bi lakirnico zaprla šele čez leto in pol, torej oktobra 2024.
– da lahko država kakršno koli pogodbeno kazen od Magne izterja le zato, ker Magna v Hočah nikoli ni ustvarila obljubljenih 1.000 delovnih mest.
Kaj je obljubljal dogovor država-Magna
Po dogovoru z državo iz oktobra 2017, ki je zajemal več pogodb in sporazumov, bi morala Magna v desetih letih v Hočah izpeljati dobrih 146 milijonov evrov vredno investicijo, s katero bi ustvarila najmanj 1.000 novih delovnih mest. To se nikoli ni zgodilo. Leta 2019 je z delom začel obrat, v katerem je delalo 200 ljudi. Istega leta je Magna zaprosila za okoljevarstveno soglasje za drugi del gradnje tovarne, kjer je nameravala izdelovati električne avtomobile in jih neposredno dobavljati distributerjem.
Kot “edino sankcijo po pogodbi za primer kršitve katere koli obveznosti investitorja”, torej Magne, namreč predvideva plačilo petih milijonov evrov. Toda pozor: gre za pogodbeno kazen, ki bi jo Magna morala poravnati le v primeru, če investicije sploh ne bi bilo. Teh petih milijonov evrov ji zato ne bo treba plačati, saj je lakirnica v Hočah začela z obratovanjem.
Nato sledi določilo, ki je še manj ugodno za državo. V istem členu se je namreč skupaj z občino Hoče-Slivnica “nepreklicno in za vedno odpovedala tožbam, zahtevkom, pravicam nadomestilom in drugim pravnim sredstvom za povračilo škode, ki bi jih vlagala proti Magni zaradi njenega kršenja pogodbe”. Tu pridemo do največje težave. V celotni pogodbi namreč sploh ni predviden scenarij, po katerim bi Magna tako hitro dvignila sidro iz Hoč. Iz Magne so v začetku marca zaposlene obvestili, da bo lakirnica postopoma prešla v “fazo mirovanja”. Tega termina v pogodbi z državo ni. Piše Večer.
Kaj torej sploh ostane državi? Čeprav je Počivalškov naslednik Matjaž Han takoj ob objavi novice poudarjal, da se je Magna sama zavezala k vrnitvi državne pomoči, a tega še vedno ni storila. Pa verjetno tudi ne bo? Torej adijo milijončki?