Revnim je težko tako v Sloveniji, Madžarski, Avstriji ali Hrvaški

Vir: Pixabay

Statistični urad Republike Slovenije je objavil, da je revščina v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem primerljiva, v pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti pa so velike razlike. V Italiji in na Hrvaškem sta revščina in materialna prikrajšanost višji kot pri nas, materialna prikrajšanost je višja tudi na Madžarskem.

Statistični uradi evropskih držav merijo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljajo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljajo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražajo s stopnjo tveganja revščine.

Podatki o naši in sosednjih državah za leto 2016 kažejo, da so imele Slovenija (13,9 %), Avstrija (14,1 %) in Madžarska (14,5 %) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec. Italija in Hrvaška sta imeli višjo stopnjo tveganja revščine (približno 20-odstotno), pod pragom tveganja revščine pa je živel vsak 5. prebivalec teh dveh držav.

V državah z višjimi dohodki in zato tudi z višjim pragom tveganja revščine si tudi relativno revni prebivalci praviloma lahko privoščijo več in živijo bolje kot prebivalci v državah z nižjim pragom tveganja revščine. Stopnja resne materialne prikrajšanosti pove, koliko oseb si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne more privoščiti vsaj štirih elementov od devetih, ki so potrebni za dostojno življenje. Praviloma je ta nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji.

V Sloveniji je bilo v letu 2016 resno materialno prikrajšanih 5,4 % prebivalcev (vsak 19.); v Avstriji je bil ta odstotek eden najnižjih v EU (3,0 % ali vsak 33.), na Madžarskem pa med najvišjimi v EU (16,2 % ali vsak 6.). Kljub veliki razliki v pragu tveganja revščine med Italijo in Hrvaško je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti med obema državama primerljiva: v Italiji je bila 11,9-odstotna, na Hrvaškem 12,9-odstotna. V obeh državah je bil resno materialno prikrajšan vsak 8. prebivalec.

Iz podatkov o pragu tveganja revščine in materialni prikrajšanosti gospodinjstev sklepajo, da je življenjska raven relativno revnih ljudi to je oseb pod pragom tveganja revščine, v Sloveniji nižja kot v Avstriji in višja kot na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji.

Po podatkih Eurostata za leto 2015 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,3 % ali približno 87 milijonov ljudi (povprečno vsak 6.). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija, je imelo 7 držav, nižji delež resno materialno prikrajšanih od slovenskega pa je imelo 10 držav. Prag tveganja revščine je bil višji od slovenskega v petnajstih zahodnoevropskih državah.

M. T.

Facebook
Twitter
LinkedIn

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.