Sodišče Evropske unije je na podlagi primerov iz Slovenije in Avstrije odločilo, da je Hrvaška bila odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. S tem je pritrdilo odločitvi slovenskega ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Na MNZ so zato z odločitvijo tudi zadovoljni.
Sirski državljan A. S. je tožil Republiko Slovenijo zaradi mednarodne zaščite – določitve odgovorne države članice. Tožnik je po zahodnobalkanski poti potoval do Slovenije. Po prihodu na mesto prehoda državne meje med Srbijo in Hrvaško mu je bilo dovoljeno vstopiti na Hrvaško, hrvaški organi pa so organizirali njegov prevoz do slovenske državne meje. Po prihodu v Slovenijo je vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Slovenski organi so menili, da je Hrvaška odgovorna za obravnavo njegove prošnje in bo tožnik predan Republiki Hrvaški. Upravno sodišče je odločitev MNZ-ja potrdilo. Vrhovno sodišče RS pa je ugotovilo, da je odločitev odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage prava EU in je Sodišču Evropske unije predlagalo sprejem predhodne odločbe o razlagi določil Uredbe Dublin III, ki določa, da prosilci za azil prošnje vložijo v prvi državi članici, v katero vstopijo, kar velja tudi v t. i. izjemnih okoliščinah.
Predhodna vprašanja Vrhovnega sodišča RS Sodišču EU so se nanašala predvsem na razlago pogoja nepravilnega prehoda meje oziroma, ali so okoliščine primera take, da ne gre za nepravilen prehod meje, kadar je s strani države članice oblastno organiziran prehod meje z namenom tranzita v drugo državo članico. Sodišče je presodilo, da pojem »nezakonit prehod meje« zajema tudi položaj, v katerem država članica na svoje ozemlje sprejme državljane države, ki ni članica EU, s sklicevanjem na humanitarne razloge.
MNZ v sporočilu za javnost navaja, da je sodišče poudarilo, da sprejema državljana države, ki ni članica EU, na ozemlje države članice ni mogoče opredeliti kot vizum, tudi če je do tega sprejema prišlo v izrednih okoliščinah, ki jih je zaznamoval množičen prihod razseljenih oseb v EU. Prehod meje brez izpolnjevanja pogojev, zahtevanih z veljavno ureditvijo v zadevni državi članici, je treba v skladu z ugotovitvami sodišča nujno šteti za »nezakonit« v smislu Uredbe Dublin III. Sodišče je ugotovilo, da država članica, ki se je odločila, da bo iz humanitarnih razlogov dovolila vstop državljana države, ki ni članica EU, ki je brez vizuma in za katerega ne velja oprostitev vizumske obveznosti, na svoje ozemlje, ne more biti oproščena odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži ta oseba v drugi državi članici. To bi bilo v nasprotju z Uredbo Dublin III.
MNZ sporoča, da v Sloveniji ni drugih prosilcev za azil, razen A. S., na katere bi sodba vplivala.