Toti moj Maribor: Bazilika Matere usmiljenja

Na mestu današnje frančiškanske bazilike Matere Usmiljenja je bil leta 1613, na željo mariborskega grofa Jakoba Khiesla, zgrajena Kapucinska cerkev, imenovana tudi Cerkev Matere Usmiljenja.

 

Leta 1784 cesar Jožef II. samostan ukinil, cerkev pa so leta 1864 prevzeli frančiškani. Zaradi vedno večjega števila romarjev je postala cerkvica premajhna, zato so jo podrli, od nje pa ohranili le grobnico. Tako so v letih 1892 do 1900 na njej zgradili današnji samostan in cerkev. Cerkev, ki je od leta 1906 ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji, je 11. avgusta 1900 slovesno blagoslovil mariborski škof Mihael Napotnik ob navzočnosti številnih Mariborčanov in romarjev iz različnih krajev takratne Avstro-Ogrske.

 

Graditelj nove cerkve je bil frančiškan pater Kalist Heric, načrte je izdelal dunajski arhitekt Richard Jordan, gradbeni mojster pa je bil Jožef Schmalzhofer z Dunaja. Stavba je zgrajena v neoromanskem slogu, fasado cerkve pa krasita dva mogočna 58 metrov visoka zvonika, ki se zaključita s šilasto streho in s 3 metre visokima pozlačenima križema.

 

Leta 1895 so v zvonika namestili pet zvonov, ki pa jih je pobrala prva svetovna vojna. Leta 1924 so s pomočjo vernikov ponovno namestili pet zvonov, leta 1938 pa še en zvon s težo 5855kg, ki je bil največji zvon v takratni Jugoslaviji. Ti zvonovi so postali plen druge svetovne vojne. Kako zelo so bili Mariborčani navezani na veliki zvon pove podatek, da se je ob njegovem spuščanju na tla od njega jokaje poslavljala množica ljudi.

 

Cerkev sama je troladijska bazilika in je bila prvotno v celoti poslikana po vzoru stenskega slikarstva iz 11. in 12. stoletja. Frančiškani so po drugi svetovni vojni cerkev prebelili, tako da je danes ohranjena le manjšina fresk. Mednje spada upodobitev na slavoloku, ki prikazuje Marijo, kraljico sveta, sedečo na prestolu z Jezusom v naročju in obdana z zborom angelov. Cerkev ima tri vhode, ki so kamnoseško okrašeni. Najbogatejše je obdelan glavni portal z mozaikom v luneti, ki prikazuje Marijino oznanjenje.

 

Glavni oltar je najlepši in najdragocenejši okras celotne cerkve, saj je izdelan iz 17 vrst marmorja. Nad oltarno mizo se dviga oltarni nastavek, katerega sredinska os je poudarjena, in sicer z lepo oblikovanim tabernakljem s kovinskimi dvokrilnimi vrati, na katerih sta upodobljeni črki alfa in omega ter prispodobe svete maše in evharistije. Prizori so izdelani v tehniki vloženega emajla ter so kopije slik iz Verdunskega oltarja iz leta 1181. Cerkev je zanimiva tudi zaradi sedem stranskih oltarjev, prižnice na osrednjem močnejšem stebru, obdanemu s šestimi vitkimi marmornimi stebrički, barvnih vitražev, orgel iz leta 1900 ter kapucinske kripte, ki se nahaja pod prezbiterijem.

L.M.

Facebook
Twitter
LinkedIn

VREME

Maribor
jasno
69%
1km/h
0%
21°C
24°
19°
20°
Tue
20°
Wed
20°
Thu
21°
Fri
17°
Sat

ANKETA

Koga bi raje podprli za predsednika Slovenije?

  • Rezultati

Loading ... Loading ...

TWEET DNEVA