Velika noč oziroma »vuzem« je najpomembnejši krščanski praznik. Gre se za Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tri dni kasneje v nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Kristjani verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal smrt ter za vse prinesel upanje oziroma jih je odrešil grehov, hkrati pa za kristjane pomeni upanje na vstajenje po smrti.
Na veliki petek je po tradiciji zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovi oziroma žegna hrana in pijača, ki se potem zaužije za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imamo določeno simboliko, kot na primer suho meso, ki simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi predstavljajo kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in ostala peciva pa krono iz trnja. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v tudi tako imenovane vstajenjske procesije, kjer na čelu nosijo kip vstalega Kristusa.
Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem. Zgodovinsko so zgodnje kristjane krščevali na predvečer velike noči, kakor se tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Tukaj gre za metaforo jajca in Jezusa, kjer je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, krst tudi pomeni vstop v novo življenje, kjer je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Ištar. Tudi podobnost angleške besede »easter« z Ištar nakazuje na poganske oziroma predkrščanske korenine tega praznika. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.
L.M.
.