Pomanjkanje padavin je zaznamovalo prve tri mesece letošnjega leta. Zadnjič, ko so bila namreč tla dlje dobro preskrbljena z vodo je bilo decembra 2019, ko smo po vsej Sloveniji izmerili tudi nadpovprečno količino padavin. Čas med božičem (24. 12.) in veliko nočjo (12. 4.) pa bi lahko opisali kot sušno podlago za nastop pomladi. V tem času so bila le tri krajša obdobja z dežjem in sicer konec januarja, na prehodu iz februarja v marec in v zadnji dekadi marca. Celokupno je v času med 1. 1. in 12. 4. padlo bistveno manj padavin od običajnih: v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in severozahodu države 50-60%, na severovzhodu, Celjskem in Koroškem 38-50%, na jugovzhodu, v Cerkljah ob Krki in Portorožu 27-35%.
Vse skozi to obdobje pa je bilo opaziti različno dinamiko padavin med zahodno polovico in vzhodno polovico Slovenije. Najslabše stanje je na obalnem območju in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je padla samo ena tretjina običajne količine padavin. Po sušnosti zlasti izstopa marec.
Stanje vodne bilance površinskega sloja tal
Vremenske razmere so povzročile, da je še posebno izsušen površinski sloj tal. To smo opazili na travnikih, kjer je bila travna ruša porjavela in zato je kljub toplemu vremenu okrnjena razrast trave za prvi odkos. Prav tako je bilo pomanjkanje vode opaziti na posevkih ozimnih žit kot tudi jarin, ki so slabo klile.
Onemogočeno je bilo tudi dognojevanje. Močno so izsušena tudi tla in podrast v gozdovih. Zaradi tega je bila do zadnjega dežja, ki je nastopil 14. 4., prisotna visoka požarna ogroženost naravnega okolja. Tla je še dodatno izsuševal pogost veter, ki je pospešil izhlapevanje. Prepovedano je bilo kurjenje v naravnem okolju, kar je ponekod onemogočalo zaščito s kurjenjem pred pozebo.
Obeti kažejo, da se bo stanje površinske vodne bilance v naslednjem tednu ponovno poslabšalo, saj obilnejšega dežja ni na vidiku.
Ocenjujemo pa, da bi le okrog 50 mm zmernega dežja v več zaporednih dnevih stanje izboljšalo.
Stanje vodotokov
V večjem delu države je bila vodnatost rek aprila mala in ustaljena s trendom počasnega
zmanjševanja. Beležili smo nizkovodne razmere. Izjema so bile alpske reke s povirji v Julijskih Alpah in reka Mura, ki jih je ob taljenju snega v tem času bogatila snežnica.
Vodnatost večine rek je mala, srednjo vodnatost še ohranjajo Mura ter Sava in Soča v zgornjem toku.
Posamezni vodotoki v osrednjem delu države imajo sušno vodnatost.
V prihodnjih dneh bodo hidrološke razmere ostajale ustaljene s trendom počasnega
zmanjševanja pretokov rek. Na približno 40 % merilnih mest na slovenskih rekah ta čas beležimo nizkovodno stanje, v začetku prihodnjega tedna pa se bo ta delež povečal na 50 %.
Stanje podzemnih voda
Podzemne vode upadajo povsod po državi, kar je posledica dolgotrajnega večmesečnega
primanjkljaja obnavljanja vodonosnikov z infiltracijo padavin in porabe vode za rast rastlin. Zelo nizke gladine podzemne vode, ki sicer še niso dosegle ekstremno nizkih vrednosti, v tem času beležimo na zahodnem delu vodonosnika Dravskega polja, na severozahodnem in jugovzhodnem delu vodonosnika spodnje Savinjske doline in na jugu vodonosnika doline Kamniške Bistrice. V kraških vodonosnikih prevladuje normalno količinsko stanje
podzemne vode, izjeme so vodonosniki v prispevnih zaledjih izvirov Veliki Obrh, Ljubljanica in Krka, kjer v tem času spremljamo nižje stanje od običajnega.
SIFA
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});