Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije je na Specializirano državno tožilstvo vložila drugo dopolnitev kazenske ovadbe v zadevi Litijska 51. Tokrat se sklicuje na novo pridobljena SMS-sporočila, ki naj bi po njihovih navedbah razkrivala pomembno vlogo nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan pri pripravi finančne konstrukcije nakupa. Iniciativa obenem odpira vprašanja o ravnanju preiskovalcev NPU in pristojnega tožilca.
Afera Litijska 51 očitno še zdaleč ni dobila epiloga. Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) je 29. oktobra 2026 na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije naslovila drugo dopolnitev kazenske ovadbe, v kateri poleg nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba izpostavlja tudi nekdanjega direktorja NPU Darka Muženiča, državnega tožilca Boštjana Valenčiča ter preiskovalca Jasno Fikfak in Gregorja Izdo.
Tokratna dopolnitev temelji predvsem na SMS-komunikaciji, ki jo je 6. oktobra 2026 objavil portal Nova24TV. Po prepričanju civilne iniciative ta sporočila postavljajo pod vprašaj dosedanjo razlago Dominike Švarc Pipan, da je bila pri nakupu razvpite stavbe na Litijski cesti zgolj zavedena s strani podrejenih uradnikov.
SMS-sporočila, odpirajo nova vprašanja
V središču dopolnitve so sporočila, ki naj bi jih Dominika Švarc Pipan 18. decembra 2023 poslala takratnemu finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču. Iz objavljene komunikacije je razvidno, da je nekdanja ministrica predstavila finančno konstrukcijo nakupa nepremičnine v vrednosti osmih milijonov evrov. Dva milijona evrov naj bi zagotovilo ministrstvo za pravosodje iz namenskih sredstev in ostankov na integralnih postavkah, za dokončanje finančne konstrukcije pa naj bi potrebovali še šest milijonov evrov iz proračunske rezerve.
Eden takih SMS-ov
Še posebej pomemben je del sporočila, v katerem je Švarc Pipanova navedla konkretne operativne korake, ki naj bi jih izvedli ministrstvi za finance in pravosodje. Med drugim je predlagala pripravo vladnih gradiv za prerazporeditev sredstev in njuno sočasno obravnavo na dopisni seji vlade.
Pozornost vzbuja tudi njena zahteva glede roka za prejem računa. Po navedbah v dopolnitvi je predlagala, da bi ministrstvo sprejelo račun tudi po 21. decembru 2023, če bi ga prejeli 22. ali najpozneje 27. decembra. Civilna iniciativa ocenjuje, da navedena komunikacija kaže na vnaprejšnje načrtovanje finančne konstrukcije in zavestno iskanje rešitev za izvedbo nakupa. Po njihovem mnenju to bistveno spreminja razumevanje vloge nekdanje ministrice pri celotnem poslu.
Opozorila z ministrstva za finance
Dopolnitev ovadbe izpostavlja tudi komunikacijo med Dominiko Švarc Pipan in tedanjo državno sekretarko na ministrstvu za finance Sašo Jazbec. Iz objavljenih sporočil naj bi bilo razvidno, da je Jazbečeva opozarjala na potrebo po celoviti razpravi o finančnih obveznostih ministrstva in da za nakup še ni bila dana dokončna zelena luč.
Posebej izstopa njeno sporočilo, da lahko zeleno luč za projekt da samo minister. Švarc Pipanova naj bi nato odgovorila, da so pripravljeni ukrepati, če bo minister projekt odobril. V nadaljevanju je sledil tudi odgovor Klemna Boštjančiča, ki je zavrnil razlago, da naj bi ministrstvo za pravosodje lahko porabilo vse preostale proračunske zneske.
Toda že 22. decembra 2023 je vlada na 167. dopisni seji sprejela sklep o prerazporeditvi 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve. Civilna iniciativa zato opozarja na časovno zaporedje dogodkov in komunikacijo med ključnimi akterji ter zahteva, da se preveri, kdo je dejansko sprejemal odločitve in na kakšni pravni podlagi.
Iniciativa odpira tudi vprašanje ravnanja NPU in tožilstva
Drugi del dopolnitve kazenske ovadbe je namenjen ravnanju preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada in pristojnega državnega tožilca.
CI ADSS namreč zatrjuje, da so bili preiskovalcem ob zasegu elektronskih naprav na voljo tudi podatki o komunikaciji med ključnimi političnimi funkcionarji. Po njihovem mnenju bi morala SMS-sporočila predstavljati pomemben del dokaznega gradiva pri preiskovanju okoliščin nakupa stavbe na Litijski.
Iniciativa zato postavlja vprašanje, zakaj naj bi bila preiskava po njihovem mnenju usmerjena predvsem v nižje uradnike ministrstva in prodajalca nepremičnine, medtem ko vloga političnih odločevalcev ni bila ustrezno raziskana. V ovadbi nekdanjemu direktorju NPU Darku Muženiču, tožilcu Boštjanu Valenčiču ter preiskovalcema Jasni Fikfak in Gregorju Izdi očitajo sum zlorabe uradnega položaja in preprečitve dokazovanja. Gre za resne očitke, katerih utemeljenost mora presoditi pristojno tožilstvo.
Zahtevajo izločitev tožilca in preiskovalcev
Civilna iniciativa v dopolnitvi ne zahteva zgolj dodatnega preverjanja novih dokazov, temveč tudi izločitev državnega tožilca Boštjana Valenčiča in skupine preiskovalcev NPU ter prenos krajevne pristojnosti. Po njihovem mnenju bi bilo treba zagotoviti neodvisno in nepristransko preiskavo vseh okoliščin afere Litijska 51, vključno z ravnanjem oseb, ki so doslej vodile predkazenski postopek.
Afera, ki še vedno zahteva odgovore
Nakup stavbe na Litijski 51 je že od začetka sprožal številna vprašanja o gospodarnosti porabe javnega denarja, postopkih nakupa in odgovornosti takratnih odločevalcev. Nova SMS-komunikacija, na katero se sklicuje civilna iniciativa, odpira dodatna vprašanja o tem, kdo je pripravljal finančno konstrukcijo, kdo je odobril prerazporeditev milijonov evrov in ali so bili vsi pomembni dokazi ustrezno obravnavani.
Za zdaj gre za navedbe in očitke iz dopolnitve kazenske ovadbe, ne za ugotovljeno kazensko odgovornost navedenih oseb. Prav zato bo pomembno, kako se bo do novih dokazov opredelilo Specializirano državno tožilstvo.
Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije je napovedala oziroma zahteva, da se zadeva ponovno temeljito preveri. Njihovo dopolnitev kazenske ovadbe v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Vir: Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije, druga dopolnitev kazenske ovadbe z dne 29. 10. 2026.
