Praznik 27. aprila je več ali manj znan vsem odraslim Slovenkam in Slovencem. Na ta dan leta 1941 naj bi se ustanovil upor proti okupatorju v Vidmarjevi vili v Ljubljani. Pa so ga res?
V Sloveniji smo 32 let po osamosvojitvi še vedno priča neumnostim, ki so nam jih v naše glave vcepili komunistični veljaki prejšnjega režima in v kar smo morali verjeti celih 70 let. Levičarski “strokovnjaki” za neumnosti pa te stvari le še posplošujejo in lažejo še naprej.
Dva dogodka sta v Sloveniji taka, za katera bi lahko rekli, da sta nastala v domišljiji komunistov. Eden takih je bitka v Dražgošah, drugi tak dogodek pa smo praznovali včeraj. To je dan OF. Učenci v šolah še danes verjaejo napisanim neumnostim, ki so jih plasirali nebodigatreba, lažnivi komunisti. V učbenikih za zgodovini kar mrgoli neresnic in nepravilnosti, posebno kar se tiče obdobja med drugo svetovno vojno, torej okupacije pri nas in o času po vojni.
Pazite to, budni "varuhi pridobitev" na TVS so nocoj preprečili objavo tega mojega pridpevka o 27.4. 1941
v TVD. Očitno z namenom da gledalce "obvarujejo" pred skušnjavo da bi izvedeli več. Zato le poglejte in prosim za RT, saj gre za fakte. https://t.co/j553WfBQKo pic.twitter.com/HPP3VKIOw5— Jože Možina (@JozeMozina) April 27, 2023
In kaj se je pravzaprav zgodilo 26., 27. aprila ali celo prej? Ali obstaja o tem kak dokument? Kaj piše na strani 103 v učbeniku v poglavju BOJ ZA OSVOBODITEV in podnaslovom Odziv na okupacijo: „Predstavniki Komunistične partije Slovenije so s predstavniki nekaterih levo usmerjenih skupin (levo usmerjeni sokoli, krščanski socialisti, kulturni delavci) dali pobudo za srečanje 26. aprila 1941 v Ljubljani.“
Seveda je zgornji stavek datumsko skregan z logiko praznovanja. Poleg tega pa o tako važnem sestanku ne obstaja nobeden dokument, zapisnik ali vsaj beležke kakšnega navzočega. Nič. Da ni bilo nič zapisanega, je težko verjeti, saj obstajajo partijski dokumenti o mnogo manj pomembnih dogodkih.
Torej datumsko gledano, se 27. aprila ni zgodilo v bistvu prav nič. Dan poprej je bil le sestanek ene izmed političnih skupin, komunistične partije. Takih sestankov je bilo, kot pravi tudi zgodovinar Jože Možina v tistem času ogromno. Pred napadom in tudi med napadom na takratno državo Jugoslavijo. No sicer ta sestanek, ki je potekal 26. aprila ni bil niti tako pomemben, saj tam ni bilo niti njihovega vodje Edvarda Kardelja, od znanih komunistov sta bila le Bebler in Kidrič.
Praznik 27. aprila je kasneje dobil nekakšne zveličane atribute, razlaga Jože Možina za radio Ognjišče, prav zaradi zagate v kateri se je znašla komunistična partija, ki je takrat še nekako prijateljevala z nacisti, kot njihovi vzorniki, takratna Sovjetska zveza, dokler le-te Hitler ni napadel. A komunisti so pač morali narediti en praznik, da ljudem povrnejo svoj sloves. Tako so ustvarili dan OF, a očitno zapisali napačen datum.
V bistvu imamo v Sloveniji praznik, totalitarnega režima, kar je zveličavnega pomena za današnje leve politike, ki si takrat dajejo duška z besedami, da bi, v kolikor se nebi uprli nacizmu, danes pri nas govorili nemško. Vsako leto tako lahko vidimo, kako iz mišjih lukenj na plano prilezejo še živeči komunisti, ki s svojo prežvečeno in lažno zgodovino, ob pomoči levičarskih veljakov še vedno “barvajo” slovenski narod.
