Dogodki, ki so včeraj pretresli Stožice, niso le športni incident – so madež na ugledu športnega duha, ki naj bi povezoval, ne razdvajal. Pa to ni poraz. Ampak divjanje kosovskih navijačev brez spoštovanja in osnovne kulture.
Dogajanje v Stožicah ni bilo samo incident, ni bilo samo »neprimerno navijanje« in nikakor ne samo »vročekrvnost Balkana«, kot bodo nekateri skušali omiliti. Bilo je grobo, namerno in žaljivo teptanje slovenske državnosti – in to v naši hiši, sredi Ljubljane, pred našimi športniki, našimi ljudmi in našim simbolom: slovensko himno.
Ko je na igrišču zazvenela Zdravljica, bi moral vsak navijač – gost ali domačin – za trenutek obstati, se umiriti in pokazati osnovno spoštovanje do države, ki ga je gostila. A del kosovskih navijačev je storil ravno nasprotno: žvižganje, vzklikanje, zmerjanje in posmehovanje so se dvignili nad glasbo, kot bi nekdo namerno želel poteptati tisto, kar Slovencem pomeni največ.
To ni bilo več športno navijanje. To ni bilo več navdušenje. To je bil zavesten napad na slovensko identiteto, na slovensko dostojanstvo, na našo kolektivno zavest, ki jo nosimo že od časa, ko smo stopili na svojo pot in ustvarili svojo državo. Slovenska himna ni predmet posmeha. Ni politična tarča. Ni folklora. Je simbol naroda, ki je nastal iz trdega dela, mirnosti, vztrajnosti in spoštovanja. Je zaveza, ki jo Slovenci nosimo v sebi – morda tiho, a močno. In kdor pride v našo državo, v našo dvorano in se odloči, da jo bo žalil, mora računati na jasno in glasno obsodbo.
A sramota se tam ni končala. S tribune so padale žaljivke, provokacije, poskusi fizičnih konfliktov. Nekateri so se obnašali, kot da so prišli v Stožice razdirat, ne navijat. Kot da želijo dokazati, da je nasilje močnejše od spoštovanja, da je kričanje močnejše od kulture. Pa ni.
Slovenski reprezentant, Jaka Bijol je po tekmi povedal: “Težko je najti besede. Verjamem, da je težko regulirati prodajo vstopnic, kljub temu pa smo žalostni. Sploh, ko slišiš žvižge ob slovenski himni. Vsa čast njihovim navijačem, da so prišli v tako velikem številu. Veliko jih živi tukaj in jim Slovenija daje kruh, lahko bi pokazali več spoštovanja.”
View this post on Instagram
Slovenci smo morda res narod, ki nikoli ne izbiramo prvih vrst, ki ne vsiljujemo svoje identitete, ki nismo glasni in agresivni. A to ne pomeni, da si pustimo pljuvati v obraz. Stožice so naš dom športa, naša arena, naš prostor. In včeraj je bil ta prostor zlorabljen. Slovenska zavest ni bombastična, ni kričava, ni vsiljena. Je tiha, a ponosna. In prav zato takšna dejanja bolijo toliko bolj – ker udarijo narod, ki nikomur ne želi slabega, a to ne pomeni, da bo dopuščal poniževanja.
Žvižganje slovenski himni je napad na državo! Na njeno identiteto, na slovenski narod. In ta vlada v našo državo še naprej vozi tujce, ki jim Slovenija daje kruh, zato, da lahko potem pljuvajo po tej isti državi.
Kot je na družbenem omrežju zapisal nekdanji generalni sekretar SDM Nejc Brence: “Čestitke NZS. Za Slovence ni bilo kart, za tiste, ki pa smo jo kupili, pa ste uprizorili predstavo, kako se počutiti tujec v lastni državi. Na družinskem sektorju slovenskih navijačev. Poleg nasilja, metanja polnih plastenk itd., smo doživeli izžvižganje slovenske himne s strani tistih, ki jim ta ista država daje vse, kar si izmislijo. Kot simboličen prikaz dejanskega stanja v državi – Slovenci delamo za tujce, oni pa se nam smejijo v obraz.”
Čestitke, @nzs_si. Za Slovence ni bilo kart, za tiste, ki pa smo jo kupili, pa ste uprizorili predstavo, kako se počutiti tujec v lastni državi. Na družinskem sektorju slovenskih navijačev.
Poleg nasilja, metanja polnih plastenk itd., smo doživeli izžvižganje 🇸🇮 himne s strani… pic.twitter.com/2kAuvjH17R
— Nejc Brence (@BrenceNejc) November 15, 2025
.