Jaslice so eden najlepših in najbolj prepoznavnih simbolov božičnega časa. V svoji preprostosti nosijo globoko sporočilo upanja, miru in novega začetka.
Ne glede na to, ali jaslice stojijo v cerkvah, na mestnih trgih ali v domačih dnevnih sobah, vedno znova nagovarjajo s svojo tiho, a močno zgodbo. Tako smo v okolici Maribora iskali zanimive jaslice, ki so nastale iz rok številnih ljudi, To so tiste preproste jaslica, ki so jih ljudje izdelali doma. Bili smo na Sveti Trojici in v Vitomarcih.
Upodobitev Jezusovega rojstva v hlevčku v Betlehemu sega v 13. stoletje, ko je sveti Frančišek Asiški prvič postavil žive jaslice. Njegova želja je bila preprosta – ljudem približati božično skrivnost na način, ki ga bodo razumeli in začutili s srcem. Od takrat so se jaslice razširile po vsej Evropi in svetu ter postale nepogrešljiv del božične tradicije.
V Sloveniji imajo jaslice poseben pomen. Številne družine jih še danes postavljajo skupaj, pogosto na sveti večer, ko se ob tem prenašajo zgodbe, vrednote in spomini iz roda v rod. Marsikje so figure ročno izdelane, iz lesa, gline ali celo papirja, kar jaslicam daje osebno in domačno noto. Posebno mesto imajo tudi t. i. ljudske jaslice, v katerih se svetopisemska zgodba prepleta s podobo slovenskega podeželja, hribov in domačij.
Jaslice niso le okras. So povabilo k razmisleku. Ob pogledu na Marijo, Jožefa in dete v jaslih se človek ne more izogniti vprašanjem o skromnosti, solidarnosti in sočutju. Sporočilo božiča, ujeto v jaslicah, nas opominja, da se največje stvari pogosto rodijo v tišini, preprostosti in ljubezni.
V času, ko je svet vse bolj hiter in razdeljen, jaslice ostajajo simbol miru in povezanosti. Njihova zgodba ne potrebuje glasnih besed – govori sama zase. Prav zato imajo tudi danes, stoletja po svojem nastanku, še vedno moč, da nas za trenutek ustavijo in spomnijo, kaj je v resnici bistvo božiča.
