Za sestavo koalicije relativni zmagovalec naredi marsikaj. Še posebej, če si ekstremni levičar. Potem misliš, da ti je dovoljeno vse za dosego svojega cilja. To je rad počel tudi pokojni Janez Drnovšek. Spomnimo se samo primera Pucko.
Napetosti ob sestavljanju koalicije po volitvah pogosto razgalijo pravo naravo politike – tisto, ki se skriva za všečnimi predvolilnimi obljubami. Tudi tokrat se vse glasneje zastavlja vprašanje: bo Robert Golob pri oblikovanju oblasti posegel po metodah, ki dišijo po političnem kupčkanju?
Relativni zmagovalec ima sicer legitimno pravico, da prvi poskusi sestaviti vlado. A zgodovina nas uči, da ta proces ni vedno čist in transparenten. V Sloveniji imamo boleč precedens – primer Ciril Pucko, ki je v času vlade Janez Drnovšek prestopil politični breg in omogočil obstanek oblasti. Takrat se je govorilo o politični trgovini, o pritiskih in o tem, da cilj opravičuje sredstva. In prav to je tisto, kar danes znova visi v zraku.
Primer Pucko ni le anekdota iz devetdesetih – je opozorilo. Opozorilo, da lahko posameznik s prestopom spremeni politično ravnotežje, a tudi, da takšne poteze dolgoročno spodkopavajo zaupanje v sistem. Če bi danes prišlo do podobnih scenarijev, bi bilo vprašanje odgovornosti še toliko bolj pereče. In govori se, da bo Golob, če pogovori ne bodo uspešni, v svoji mantri do mesta mandatarja, naredil prav to. Podkupil tudi nekaj poslancev Demokratov. To je zanj veliko lažje, saj te poslance ne nadzira predsednik stranke Anže Logar. Govori se o dveh poslancih.
Kajti če se to zgodi Golob ne rabi kaj veliko razmišljati in se pregovarjati. Sam ima 29 poslancev, če k temu prištejemo še poslance stranke SD in Levice jih ima 40, če ujame še Resnico jih ima 45 in potem kupi še dva poslanca pri Demokratih je dovolj za sestavo vlade.
Bo torej Golob šel “na nož” in uporabil vse razpoložljive vzvode za obstanek na oblasti? Kot ga Slovenija pozna je oblast zanj nekaj povsem samoumevnega, a ne pozabimo na prejšnji sklic Državnega zbora. Golob je s svojo Svobodo pred volitvami obračunaval z Anžetom Logarjem in njegovimi Demokrati, češ da je satelit Janeza Janše, ki mu ne gre zaupati, iz Svobode so z vsemi topovi streljali tudi na stranko NSi, ki jo vodi Jernej Vrtovec. Zdaj pa bi Golob obe stranki rad videl ob svoji strani v novi koaliciji in govori o vladi narodne enotnosti, ki bi jo vodil. V resnici pa niti ne ve, kaj je to vlada narodne enotnosti.
Zaupati Golobu, pa je zadnja stvar, kar se lahko zgodi.