Danes goduje eden najbolj priljubljenih svetnikov – Miklavž ali sveti Nikolaj. Poznan je po svoji dobrodelnosti, na predvečer goda pa je s svojim spremstvom že obiskal mnoge kraje po državi in razveseljeval najmlajše.
Miklavž, prvi izmed treh decembrskih mož, ostaja ena najlepših in najbolj pristnih slovenskih prazničnih tradicij. Vsako leto v začetku decembra oživi duh dobrodelnosti, topline in ljubeče pozornosti do otrok, ki s svetlikajočimi očmi pričakujejo prihod skromnih daril. Miklavževanje je pri nas posebnost – tradicija, ki se je ohranila skozi stoletja in še danes predstavlja pomemben del slovenske kulture.
Pri nas Miklavž goduje 6. decembra, najživahnejše dogajanje pa se odvija že večer prej, 5. decembra. Otroci nastavijo očiščene škornje ali krožnike na okensko polico, Miklavž pa jim kot nagrado za pridnost prinese skromna darila: jabolka, orehe, suho sadje, medenjake ali kakšno manjšo igračko. Gre za darila, ki poudarjajo skromnost in pomen drobnih pozornosti, ne pretiranega obdarovanja. Miklavža običajno spremljajo angelčki, ki predstavljajo dobroto, in parkeljni, ki veljajo za njegova divja, navihana spremljevalca. Parkeljni v slovenski tradiciji opozarjajo na mejo med dobrim in porednim ter dajajo prazniku poseben, hudomušen značaj.
Čeprav so decembrski prazniki vse bolj povezani z masovnim potrošništvom, Miklavž ostaja podoba skromnosti. Njegova darila so simbolična, namenjena predvsem temu, da otrokom sporočijo pomen pridnosti, spoštovanja in dobrega srca. Miklavževanje je zato mnogo več kot prejem daril – je priložnost za družinsko druženje, prenašanje tradicije in ustvarjanje toplih skupnih spominov.
Želimo vam lep praznik Svetega Miklavža.