Državna sekretarka o črpanju evropskih sredstev za okrevanje po epidemiji

Slika (simbilna): pymnts.com

Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je v pogovoru za Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji odgovarjala na vrsto vprašanj, povezanih s črpanjem evropskih sredstev in o aktualnih vprašanjih evropske politike.

V luči aktualnih dogodkov predstavitve predloga Evropske komisije za okrevanje držav članic Evropske unije po pandemiji je državna sekretarka, mag. Monika Kirbiš Rojs, dejala: “Razveselili smo se tega paketa, ki je korak v pravo smer in nam bo v veliko pomoč pri izhodu iz krize.”

Vlade Republike Slovenije je v prvi fazi za ublažitev krize ob pandemiji namenila okoli 280 milijonov EUR. Določila je prioritetne kratkoročne ukrepe in dolgoročne ukrepe, ki bodo sledili tudi v letu 2021. Kot kratkoročne ukrepe je državna sekretarka izpostavila: “Na področju trga dela je to ohranjanje zaposlenosti, v tistih dejavnostih, kjer je bil upad prihodkov največji, za zagotavljanje sredstev zaradi skrajšanega delovnega časa. S tem želimo pomagati ljudem, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. tistim, ki se jim je iztekla pogodba in so bili zaposleni za določen čas.”

Na področju gospodarstva se nudi podpora delodajalcem za ohranitev dejavnosti in delovnih mest v najbolj ogroženih panogah. Državna sekretarka je nadaljevala: “Pomagati želimo tudi področju gostinstvo in turizma. Preko SID banke s pomočjo finančnih instrumentov pa nudimo tudi pomoč mikro, malim in srednje velikim podjetjem,” je še dodala.

Kot dolgoročen ukrepe Vlade Republike Slovenije pa je državna sekretarka izpostavila investicije v zdravstveno infrastrukturo, saj je ta v Sloveniji precej dotrajana. “Del sredstev nameravamo nameniti za gradnjo oz. nadgradnjo infekcijske klinike v Ljubljani, Mariboru in nekaterih drugih zdravstvenih enot,” je pojasnila mag. Monika Kirbiš Rojs ter dodatno izpostavila tudi zagon infrastrukturnih projektov na področju okolja in prometa.

V okviru večletnega finančnega okvira 2012-2027 za Slovenijo še vedno ostajajo prioritete zelena infrastruktura (trajnostna mobilnost, železniška infrastruktura, energetika), zdravstvo, raziskave in inovacije, digitalizacija, trg dela in celostni teritorialni pristopi.

“Tukaj stavimo na naše mlade, imamo veliko mladih inteligentnih in nadarjenih ljudi, za katere si ne želimo, da bi nam uhajali v tujino, zato bomo velik del sredstev namenili tudi raziskavam in inovacijam”, je dodala državna sekretarka.

Na vprašanje, ali bo Slovenija del sredstev namenila tudi za nujne potrebe starejših, je državna sekretarka potrdila, da o tem potekajo dogovori z Evropsko komisijo in da je precejšen delež sredstev predviden za dolgotrajno oskrbo starejših in gradnjo dodatnih kapacitet.

Veliko vlogo v prvi vrsti v boju proti pandemiji so odigrale lokalne skupnosti in regionalne oblasti, ki bodo imele zelo pomembno vlogo tudi pri okrevanju gospodarstva in koriščenju sredstev evropske kohezijske politike.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Facebook
Twitter
LinkedIn

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.