Pritožnica, verjetno ji je ime kar Svoboda, se je obrnila na SOZ glede plakatov z oznako ACOQ10, za katerimi stoji podjetnik in inovator dr. Aleš Štrancar. Iz vsebine pritožbe je jasno, da gre za pritožbo zaradi vsebine, zdi se ji izvajanje prikrite politične akcije.
A tako, kot je to v večini, bi levičarji radi uničili vse, kar jim ni po volji. Naročnik reklam je označen, z nekaj kliki lahko najdemo njegov naslov. Plakati v prvi vrsti nosijo domoljubno sporočilo, zapisani so praviloma v prvi osebi ednine (ne pozivajo bralca, kaj naj počne in kako naj razmišlja) oziroma opisujejo stanje ali postavljajo vprašanje. Nekaj plakatov vsebuje voščilo ob državnih praznikih. Nekaj jih je predvolilno obarvanih, toda besedilo na plakatu je v prvi osebi ednine, izraža torej mnenje naročnika; plakati se ne obračajo na bralca in mu ne velijo, kako naj ravna.
Pri tekih plakatih gre tudi za obliko političnega govora, ki uživa najvišjo stopnjo varstva po 39. členu Ustave in 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Tak govor vključuje tudi mnenja in kritike, ki se nanašajo na pomembne javne teme, zato so sporočila javnosti posebej varovana.
A Golobja pamet pri presoji takih plakatov očitno presega meje neumnosti? Slovenska oglaševalska zbornica, ki bo pritožbo obravnavala, pojasnjuje, da postopek še ni zaključen. Razsodišče pri svojem delu ne posega v svobodo izražanja, temveč presoja, ali so sporočila skladna s Slovenskim oglaševalskim kodeksom, ki določa etični okvir oglaševanja in skrbi za zaščito potrošnikov in javnosti.