Tokrat smo v našo družbo povabili 32-letnega diplomiranega varstvoslovca, Roka Gučka s katerim bomo spregovorili o njegovem življenju, delu in pogledih na aktualno dogajanje. Guček je eden mlajših kandidatov za župana. Kandidira v občini Žalec. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, natančneje v Sektorju za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, kjer deluje na področju priprave sistemskih rešitev, preventive in usposabljanj, medresorskega usklajevanja ter mednarodnih zadev.
Rok Guček je eden najmlajših kandidatov za župana. Prav mladostna energija pa je tista, ki Roka vodi naprej. Podpira ga tudi predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič. Z Rokom se je pogovarjal M.G.
1. Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi in kaj vas pri razvoju občine Žalec najbolj moti?
Občina Žalec je moj dom in želim si, da bi se razvijal hitreje, bolj povezano in v korist vseh občanov. Motijo me predvsem občutek, da se premalo posluša ljudi, da se nekatere težave predolgo rešujejo ali sploh ne in da razvoj vseh krajev ni enakomeren. Verjamem, da lahko z novo energijo in konkretnimi dejanji naredimo več.
2. Katere vrednote in načela bodo vodila vaše delo?
Vodile me bodo delavnost, gospodarnost in zavedanje odgovornosti do občank in občanov,. Verjamem v delo, ki prinaša vidne rezultate in spremembe, v transparentno porabo javnega denarja in v to, da mora občina služiti ljudem, ne obratno.
Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec
3. Kaj občina najbolj potrebuje in katere tri spremembe bi uvedli najprej?
Občina potrebuje jasne razvojne prioritete in boljši dialog z občani. Najprej bi se osredotočil na protipoplavno varnost, enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti ter hitrejše in preglednejše delovanje občinske uprave in izvajanje občinskih projektov.
4. Kako boste dokazali, da ne gre zgolj za predvolilne obljube?
Z merljivimi cilji, javnim poročanjem in realnimi cilji. Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili, kaj smo naredili in kaj še ni bilo izvedeno. Ne želim obljubljati nemogočega, ampak jasno povedati, kaj lahko naredimo in v kakšnem roku.
5. Kako bi v času vašega mandata deloval participativni proračun?
Občine širom Slovenije imajo različne načine delovanja participativnega proračuna. V nekaterih občinah občina sama po vnaprej določenih pravilih izbere tiste, ki bi jih izvedla, v drugih se pa izglasujejo preko spletnega ali glasovanja na mestu samem. Za sam sistem delovanja splošnega participativnega proračuna v občini Žalec, kot tudi v kakšni višini bi ga bilo mogoče zagotoviti, bo mogoče presoditi šele po volitvah, ko se bomo seznanili z realno višino financ s katerimi občina trenutno razpolaga.
Poslanec Državnega zbora in predsednik SDM Luka Simonič je poudaril pomen vključevanja mladih v lokalno politiko. Izrazil je zadovoljstvo, da se vse več mladih odloča za aktivno sodelovanje pri razvoju svojega okolja in prevzemanje odgovornih nalog. Roku Gučku je čestital za pogumno odločitev za kandidaturo ter izpostavil, da so za razvoj občine poleg znanja in delavnosti pomembni tudi povezovanje, izkušnje iz njegovega dela na ministrstvu in vzpostavljeni stiki na državni ravni. Ti lahko pripomorejo k iskanju razvojnih priložnosti in učinkovitejšemu uresničevanju projektov.
Luka Simonič, predsednik SDM, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec in Andrejka Tanaskovič, članica IO SDS iz Žalca.
6. Kako bi omogočili več soodločanja občanov?
Z javnimi razpravami, posvetovanji, srečanji po krajevnih skupnostih in možnostjo oddaje predlogov tudi prek spleta. Da, pripravljen sem poslušati tudi kritike. Naloga župana ni, da vsem vedno ugodi, ampak da odločitve pojasni, prisluhne argumentom in ravna v javnem interesu. Vsekakor, želim pa biti terensko operativen župan, ki hodi med ljudi in ne kraljuje samo izza svoje pisalne mize.
7. Kako ocenjujete črpanje evropskih sredstev za vašo občino?
Menim, da je tu še mnogo prostora za izboljšave. Več priložnosti vidim pri protipoplavni zaščiti, trajnostni mobilnosti, energetskih prenovah, športni infrastrukturi in razvoju turizma. Občina mora pravočasno pripravljati kakovostne projekte in aktivno iskati primerne razpise.
8. Bi uvedli javno spremljanje občinskih projektov?
Vsekakor. Vzpostavil bi javno dostopen pregled večjih investicij, kjer bi občani videli predvideno in končno vrednost, izvajalca, rok izvedbe ter stanje projekta. Javna sredstva zahtevajo javno odgovornost
9. Žalec se lahko pohvali s pivsko fontano. Kako bi koristi pivske fontane razširili na druge ponudnike?
Pivsko fontano bi še bolj povezal z lokalnimi gostinci, turističnimi kmetijami, ponudniki nastanitev, kulturnimi znamenitostmi in drugimi doživetji v občini. Obiskovalec naj v Žalcu ne ostane le pri fontani, ampak naj odkrije celotno Savinjsko dolino in s tem prispeva k razvoju širšega okolja.
10. Kako si predstavljate pivsko fontano oziroma turistično ponudbo spraviti pod streho?
Najprej bi preveril izvedljivost, stroške in turistični potencial takšne rešitve. Cilj bi bil oblikovati pokrito oziroma vremensko manj odvisno turistično ponudbo, ki bi omogočal obisk skozi vse leto. Projekt bi moral biti premišljen, finančno vzdržen in koristen za lokalno gospodarstvo.
11. Kaj je treba nujno urediti na področju protipoplavne varnosti?
Prednost morajo imeti najbolj ogrožena območja, kritični odseki vodotokov, nasipi in drugi zaščitni objekti. Občina mora tesneje sodelovati z državo, pristojnimi službami in stroko ter vztrajati pri konkretnih rokih in izvedbi dogovorjenih ukrepov.
12. So občani lahko zaskrbljeni zaradi protipoplavne zaščite?
Razumljivo je, da so po poplavah zaskrbljeni. Zato bi zahteval strokoven pregled najbolj ogroženih območij, jasno opredeljene prioritete in časovni načrt ukrepov. Ljudje si zaslužijo preverljive informacije, ne zgolj zagotovil.
13. Katere ceste in prometne povezave bi obnovili najprej?
Prednost bi dali najbolj poškodovanim in prometno obremenjenim odsekom, nevarnim točkam ter povezavam, ki jih občani vsakodnevno uporabljajo za dostop do domov, šol in delovnih mest. Konkretne prioritete bi določili na podlagi pregleda stanja, prometne varnosti in potreb krajevnih skupnosti.
Rok Guček na delovnem mestu
14. Kako bi reševali pomanjkanje parkirnih mest?
Najprej bi preveril dejanske potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev ter pripravil celovit pregled parkirnih zmogljivosti. V kolikor se izkaže resnično pomanjkanje, bi šel v iskanje dodatnih parkirišč, boljšo organizacijo obstoječih površin in ustreznejšo prometno ureditev, zlasti v središču Žalca.
15. Kako je z Griškim mostom čez Savinjo gre in kdo bi moral poskrbeti za obnovo?
Gre za most čez Savinjo, preko katerega že vrsto let poteka izmenični promet, zaradi nevarnosti zrušitve ob njegovi prekomerni obremenitvi. Pri sanaciji oz. izgradnji tega mostu je kritičnih več dejavnikov, od protipoplavnih elementov, OPPN, ter sodelovanja občine z DRSV in DRI. Verjamem, da bi se z dejavnejšim delovanjem občine in večjo zavzetostjo lahko omenjeno problematiko že rešilo, tako pa čakamo na rešitev že krepko čez desetletje.
16. Menite, da so krajevne skupnosti premalo upoštevane?
Menim, da mora biti razvoj občine uravnotežen. Žalec kot mestno središče ima svoje potrebe, vendar tudi okoliške krajevne skupnosti potrebujejo urejene ceste, infrastrukturo, varne poti in kakovostne pogoje za življenje. Občina ni samo mesto, ampak vsi njeni kraji in ljudje.
17. Kako bi zagotovili pravičnejšo razporeditev občinskih sredstev?
Za vsako krajevno skupnost bi skupaj z njenimi predstavniki pripravili seznam prioritetnih investicij. Pri razporejanju sredstev bi upoštevali stanje infrastrukture, število prebivalcev, stopnjo ogroženosti in dejanske potrebe. Pomembno je, da so merila jasna in enaka za vse.
18. Kako bi zagotovili, da pripombe občanov dobijo konkreten odgovor?
Z rednimi obiski krajevnih skupnosti, pogovori na terenu in neposrednimi srečanji. Vsako pobudo bi evidentirali, določili odgovorno službo in občanu sporočili, kako jo bomo obravnavali. Tudi kadar rešitve ne bi bilo mogoče izvesti takoj, bi ljudje vedeli, zakaj.
19. Bi uvedli recimo redna srečanja s krajevnimi skupnostmi?
Da. Želim biti župan, ki bo s člani občinskega sveta obiskoval krajevne skupnosti in pridobival informacije neposredno s terena v okviru terenskih sej občinskega sveta.
20. Ste mlad kandidat za župana. Če postanete župan, kaj bi storili za mlade?
Mladim želim omogočiti več priložnosti za stanovanjsko osamosvojitev, zaposlitev, šport in druženje. Spodbujal bi razvoj dostopnih gradbenih in stanovanjskih možnosti, sodelovanje z lokalnimi podjetji, kakovostno športno infrastrukturo ter več vključevanja mladih v odločanje o prihodnosti občine.
21. Kako bi spodbudili gospodarstvo in nova delovna mesta?
Z boljšimi pogoji za podjetnike, hitrejšimi upravnimi postopki, premišljeno prostorsko politiko in aktivnim sodelovanjem z gospodarstvom. Občina mora ustvarjati okolje, v katerem podjetja lahko rastejo, zaposlujejo in razvijajo nove dejavnosti, ne pa jih po nepotrebnem ovirati.
22. Kakšno vlogo bodo imeli kmetje in podeželje?
Kmetje so pomemben del našega gospodarstva, tradicije in samooskrbe. Podpiral bi lokalno pridelavo, povezovanje kmetov z javnimi zavodi in turističnimi ponudniki ter skrb za podeželsko infrastrukturo. Razvoj mora spoštovati prostor, v katerem živimo, in ljudi, ki ga obdelujejo.
23. Kaj lahko župan doseže brez sodelovanja z državo?
Veliko lahko naredi že z dobro organizacijo občine, vendar so pri večjih infrastrukturnih in protipoplavnih projektih nujni sodelovanje z državo ter ustrezna sredstva. Zavzemal bi se za boljše financiranje občin, manj administrativnih ovir in hitrejše usklajevanje državnih ter lokalnih projektov.
24. Kako pomembna je usklajenost občinske in državne politike?
Pomembna je predvsem zaradi konkretnih rezultatov. Dobra povezava omogoča lažje usklajevanje projektov, hitrejše reševanje težav in učinkovitejše pridobivanje sredstev. Pri tem pa mora biti interes občanov vedno na prvem mestu, ne glede na politično pripadnost.
Rok Guček z ministrico za za okolje in prostor Polono Rifelj
25. In za konec. Zakaj naj občani zaupajo prav vam?
Ker prinašam novo energijo, odgovoren pristop in pripravljenost poslušati ljudi. Ob sebi imam ekipo strokovnih kandidatov različnih generacij in znanj. Ne obljubljam čudežev, obljubljam pa pošteno delo, preglednost in vztrajnost pri iskanju rešitev. Manj obljub, več dejanj. Dajmo Žalec v višjo prestavo!
