Po objavi Pečečnikovega zapisa, v katerem je pohvalil Golobovo vlado za pripravo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, naj bi – po neuradnih informacijah – iz kluba izstopilo že več kot 100 podjetnikov.
Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik je pred nedavnim zapisal: »Golob in njegova vlada sta za podjetnike in obrtnike naredila to, kar do sedaj ni naredila še nobena vlada.« Poudaril je, da je zakon, ki ga je SBC desetletje predlagal in nanj opozarjal, končno dobil zeleno luč v obliki, ki je po njegovem mnenju dolgoročno koristna za podjetja, zaposlene in celotno gospodarstvo. Kratkoročno sicer podjetniki »izgubljajo«, a na dolgi rok naj bi se to povrnilo z večjo motiviranostjo, pripadnostjo in rastjo podjetij.
Ko je Joc Pečečnik javno zaploskal Golobovi vladi za pripravo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, je bilo marsikateremu podjetniku dokončno jasno, da je mera polna. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi iz podjetniškega kluba, ki ga je Pečečnik soustvarjal in simbolno poosebljal, v zelo kratkem času izstopilo že več kot 100 podjetnikov. Ne zaradi zakona samega, temveč zaradi sporočila, ki ga takšna pohvala nosi. Med prvimi je bil tudi davčni strokovnjak in podjetnik Ivan Simič, ki je izstop opisal kot spontano reakcijo na razočaranje.
Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku se na prvi pogled sliši kot socialno občutljiva in pravična rešitev. A podjetniki dobro vedo, da gre pri Golobovi vladi redko za spodbude in skoraj vedno za novo regulacijo, dodatne obveznosti in širjenje državnega nadzora nad zasebnim sektorjem. Ko nekdo, ki naj bi zastopal podjetniški duh, takšni politiki zaploska, je razočaranje neizogibno.
Pečečnik je s svojo izjavo prestopil nevidno, a pomembno mejo. Iz vloge podjetnika, ki bi moral biti kritičen do oblasti, se je postavil v vlogo koristnega zaveznika vlade, ki slovensko gospodarstvo obremenjuje z davki, birokracijo in ideološkimi eksperimenti. Mnogi so njegovo pohvalo razumeli kot legitimizacijo politike, ki podjetništvo obravnava kot molzno kravo, ne pa kot motor razvoja.
Izstopi iz kluba niso naključje. Gre za tih, a zelo jasen upor proti temu, da se podjetnike uporablja kot dekoracijo za politične projekte leve vlade. Podjetniki ne bežijo pred delavci, temveč pred državo, ki želi z zakoni posegati v razmerja, ki jih trg in podjetja že danes znajo urejati bolje – prostovoljno, stimulativno in brez prisile. Če je bil Pečečnikov namen graditi mostove med gospodarstvom in vlado, mu je to uspelo – a most vodi le v eno smer. Stran od podjetništva, stran od realnega sektorja in naravnost v objem politike, ki s podjetniško realnostjo nima več veliko skupnega.
Slovensko gospodarstvo ne potrebuje aplavza vladi, temveč pogumne glasove, ki znajo reči: dovolj je. In očitno je več kot sto podjetnikov to že storilo – z nogami.