Podrtija na Litijski cesti, kamor je ministrica v odstopu Dominika Švarc Pipan želela za 7 milijonov našega denarja preseliti sodišča, bo verjetno dobila epilog tudi s strani kriminalistov. Ministrica je namreč kršila kar nekaj predpisov in storila kar nekaj kaznivih dejanj?
Skrajno nemogoče je sklepati, da ministrica Dominika Švarc Pipan ni bila podrobno seznanjena s potekom postopka nakupa nepremičnine na Litijski 51 v Ljubljani, ki so ga vodile njene strokovne službe na Ministrstvu za pravosodje, in da ni poznala vsebine pogodbe, ki jo je podpisala.
Zato je ministrica za pravosodje Švarc Pipan, povsem utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja Nevestnega dela v službi po členu 258/I KZ-1 RS, v zvezi s členom 25/I KZ-1 in členom 20/II KZ-1 RS, saj je kot najvišja predstavnica pravosodja 28. 12. 2023 podpisala škodljivo pogodbo o nakupu nepremičnine na Litijski cesti 51 v Ljubljani, za potrebe slovenskega pravosodja, ki je že več let v zelo slabem stanju. Piše portal Dosje.
Naklep pri storitvi kaznivega dejanja dokazuje hitenje pri podpisu pogodbe in celotno plačilo kupnine takoj naslednji dan, hkrati pa neposredno v tem času tudi takojšen odstop od prednostnega nakupa s strani Mestne občine Ljubljana, čeprav imajo za to 30 dni časa, kar potrjuje naklepno dogovarjanje.
Prav tako je omenjena ministrica utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja Oškodovanja javnih sredstev po členu 257a/I-II KZ-1 RS, saj je na podlagi vsega navedenega – kot uradna oseba, funkcionar, uporabnik javnih sredstev – pri naročanju, pridobivanju, upravljanju ali razpolaganju z njimi zavestno kršila predpise, opustila dolžno ravnanje in nadzorstvo ter povzročila nezakonito in nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav bi morala predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, ki pa je v danem primeru dejansko nastala.
Z navedenim je ministrica Švarc Pipan zavestno kršila zakone in druge predpise, opustila svoje nadzorstvo in nevestno ravnala, čeprav bi morala predvidevati, da lahko zaradi tega nastane hujša kršitev pravic drugega, škoda na javni dobrini ali večja premoženjska škoda, ki je v navedenem primeru dejansko nastala, je zapisala Mojca Vočko iz portala Dosje.
