Mestna občina Maribor išče vedno več izgovorov takrat, ko je treba komu denarno pomagati. A v tem primeru gre za reveže. Za tiste, ki se komaj preživljajo iz meseca v mesec. Ki potrebujejo hrano.
Rdeči križ brez humanitarno katastrofo
Dolgih vrst vsako sredo očitno pred Rdečim križem ne bo več. Hrane oz. paketov s hrano za najbolj revne bo kmalu zmanjkslo. Sekretar območnega združenja Rdečega križa Maribor Metod Dolinšek opozarja, da bodio skladišča kmalu prazna, ker EU zmanjšuje humanitarne zaloge. Kako naprej?
Odgovor občine
Občina je tista, ki mora poskrbeti za svoje občane. A mariborska se tega otepa, kot hudič križa. Tako so za (njihov časnik) Večer poslali celo odgovor zakaj občina ne more pomagati, ki ga objavljamo v celoti:
“Gospod Dolinšek je, skupaj s predsednikom OZ RK Maribor dr. Jernejem Završnikom, na sestanku z vodstvom občine prejšnji teden dobil izčrpno informacijo o zmožnostih občinskega proračuna. Vodstvo z županom Sašo Arsenovičem je tudi dalo jasno vedeti, da sociala ostaja ena od prioritet občinskega vodstva. Skupni dogovor pa je bil, da od države zahtevamo več finančne podpore za to regijo. MOM nameni za socialno varstvo v proračunu veliko: v letu 2019 skoraj 6,6 milijona evrov, v proračunu 2020 je predvidenih nekaj več kot 7 milijonov. Zavedamo se, da je treba stiske ljudi reševati prednostno, seveda pa v okviru tega, kar je na voljo. Upoštevati moramo, da programi RK niso zakonsko obvezne naloge občin, zato za njih od države ne dobimo sredstev. Ob tem, da že to, kar prejmemo za obvezne naloge, ne zadošča za financiranje le-teh: letno dobi Maribor od dohodnin za okoli 20 milijonov evrov manj, kot ima stroškov z obveznimi nalogami. Če govorimo o programih RK: v letu 2019 je MOM območno združenje RK sofinancirala v višini 135.453 evrov. Ti so šli za humanitarno pomoč ljudem v stiski pa tudi za zdravstveno preventivo, krvodajalstvo, delovanje krajevnih organizacij. V letu 2018 (volilno leto!) je RK iz mariborskega proračuna prejel skupno 147.000 evrov (letna pogodba in dva aneksa), leto poprej 100.000 evrov, v 2016. letu 85.600 evrov in v 2015. letu 74.500 evrov. Za letos je predvidenih 134.600 evrov. MOM letos tudi ne krči programa za prehranske pakete – ohranjamo financiranje 2000 paketov na leto. Ne more pa občina sama blažiti primanjkljaja, ki nastane zaradi znižanja obsega sredstev pri drugih financerjih. Če EU in država zmanjšujeta humanitarno pomoč, je to zaradi gospodarske rasti in drugih kazalnikov, ki pričajo o izboljšanju socialne slike. V MOM stopnja registrirane brezposelnosti vseskozi pada – v letu 2016 je bila še 16-odstotna, lani 12-odstotna -, zvišuje se tudi denarna socialna pomoč. Če bo zaradi zmanjšanja evropskega sofinanciranja slika v Mariboru kljub temu res tako kritična, kot trdi gospod Dolinšek, bi bilo mogoče prav, da tudi RK aktivno pristopi k lajšanju situacije. Lahko, denimo, poišče še druge vire za financiranje lastnih manipulativnih stroškov, ki so všteti v ceni posameznega prehranskega paketa in ki tudi niso zanemarljivi.”
Občina je servis občanom
Izgovori občine o (ne)pomoči Rdečemu križu niso pri novem mariborskem županu nobena novost. Troši se tam kjer se nebi smelo, kupuje se tisto, kar ni naloga občine, novi projekti so na stranskem tiru. In kakšna je to občina, ki svojim občanom ne nudi zavetja, ne nudi varnosti in sociale. Argogantnost župana Arsenoviča se kaže tudi v njegovi priljubljenosti, saj ga podpira le 6% Mariborčanov. Zato pri tem ne pomaga nobeno vpitje po hodniku in prelaganje bremena na druge. Tudi kot župan moraš biti najprej človek, potem župan in šele potem politik. Ko se bo tega zavedal tudi župan Arsenovič bo rešen ne le Rdeči križ, ampak tudi ZD Tezno, Malečniški mist, mariborska knjižnica, zahodna tribuna Ljudskega vrta in še marsikaj.
Do takrat pa bodo lačni ljudje v Mariboru še naprej ostali lačni!
MG