Najbolj brano na portalu e-maribor.si v letu 2021
Z grozo beremo različna pričevanja o znanem komunističnem funkcionarju Mitju Ribičiču, ki naj nebi veliko zaostajal za nemškimi zločinci.
Ubil jo je, ker je hodila z nemškim uradnikom
Na spletnem mediju Dosje lahko preberemo o smrti 28-letna Amalije, samo zato, ker je med vojno hodila z nekim nemškim uradnikom. “Po pričevanju moje pokojne babice je bil prav Mitja Ribičič tisti eksekutor, izvrševalec, ki je izvensodno pospravil 28–letno sestro Amalijo,” je portalu Dosje zaupal tviteraš, ki ob pričujoči pretresljivi izpovedi ne želi javno izpostavljati svojega imena in priimka.
In zakaj so komunisti brutalno pokončali mlado Amalijo, sestro pričajočega neimenovanega tviteraša? Pojasnil je takole: “Ker je med vojno hodila z nemškim uradnikom – so imeli upravno enoto spodaj v hiši, ni pa bil SS. Babi je rekla, da je bil dober, lep in preprost fant s Koroške. Naučil se je celo slovensko. Po vojni, ko so Nemci odšli, je hotel, da gre Amalija z njim, a je ostala raje doma.” Škoda. Lahko bi še živela.[
“Škoda, da babi od 2014 ni več, marsikaj bi lahko povedala o letu 1945 … Njenega moža so zaprli potem, ko so opravili nacionalizacijo in se ni strinjal, da so mu vzeli premoženje. Babi je ostala sama s štirimi hčerami, brez sredstev za preživljanje in je šivala za komunistične ‘gospe’, da so preživeli. Zaprt je bil dvakrat po par let in je od živcev dobil sladkorno. Ker je niso zdravili, je dobil gangreno in so mu nogo morali odrezati. Umrl je star 59, leta 1972. Se ga bežno spominjam.
Moj dedek, mož od babi, je bil od 1941 v partizanih – ker so ga vpoklicali v nemško vojsko in je ušel na poti na zbirno mesto, ni pa nikoli postal komunist. Dve trgovini je imel pred vojno in cel kup zemlje in še par hiš. Vse so jim pobrali po vojni, njega pa zaprli leta 1946 po nacionalizaciji. Babi je bila pred vojno gospa, potem pa je ostala sama s štirimi hčerami. Moja mami je bila takrat še dojenček. Ostale so v delu ene od hiš v mestu, zadaj pa je imela malo vrta za zelenjavo. V hišo so jim prisilno naselili ‘najemnike’. Vse so jim pobrali komunisti. Po osamosvojitvi so dobili del premoženja nazaj v naravi in nekaj obveznic od SLO–države. To je bilo vsaj neko zadoščenje.
A nazaj k sestre od babi, Amaliji. Nikoli je niso rehabilitirali. Niti na grob niso smeli napisati njenega imena, o njej se ni smelo niti govoriti. Ustrelili so jo. Eksekutor, pa, kot pravi pričevalec, Mitja Ribičič.
24. maja 2005 je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo obtožnico proti Mitju Ribičiču, ki ga bremeni sodelovanja v povojnih pobojih. Obtožnica temelji na dokumentih, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe za kar 234 ljudi, ki so bili izvensodno pobiti po drugi svetovni vojni. Kljub obsežni dokumentaciji in številnim pričevanjem je po nekaj mesecih sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva po uvedbi preiskave »zaradi pomanjkanja dokazov«. Ribičič je umrl leta 2013, star 94 let.
R.I.P. AMALIJA
